David Stražar: “V domačem eko mlinu nas v prihodnjih mesecih čaka veliko dela”

Dnevi se počasi krajšajo, noči daljšajo. Dnevne ter nočne temperature neizogibno padajo. Jesen je tako rekoč že pred vrati in skupaj z njo želja po druženju v družinskem krogu znotraj toplih domov, kjer diši po številnih pečenih dobrotah in pa domačem kruhu. V prihajajočih mesecih bodo tudi mlini precej bolj obremenjeni, saj kot poudarja naš tokratni sogovornik, David Stražar, »so jesenski in zimski meseci čas, ko bodo imeli v domačem mlinu največ dela«.

Glavna dejavnost Eko kmetije Stražar je, ekološko pridelovanje žit kot so npr. pšenica, pira, rž, oves, ajda, kamuta, ječmen, lan, konoplja … etc. Levji delež žit pridelajo sami, preostanek (kot sta proso in koruza) pa jim priskrbijo ekološke kmetije po Sloveniji. Vsa žita so tako izključno slovenske pridelave. »Pri ekološkem pridelovanju ne gre samo za določen način vzgajanja poljščin in pa predelave, ampak gre za mnogo več. Gre za način razmišljanja in pa skrb za naravo, da ostane še kaj za naše rodove,« z navdušenjem pripoveduje David.

Pred skoraj desetimi leti, so se posvetili ekološkemu kmetovanju in se tudi z mlinom preusmerili v ekološko predelavo. Uspešna združitev ekološkega kmetovanja in pa mlinarstva je projekt, v katerega verjamejo z vsem srcem in v realizacijo katerega usmerjajo vse svoje napore. Gre namreč za družinski projekt. Moko meljejo kar v svojem domačem bio mlinu na kamne, ki je eden od največjih v Sloveniji, kar pomeni, da vse vrste mok proizvedejo v lastni režiji in tako zagotovijo še večjo kakovost mok. S pomočjo tehnologije delajo tako z večjimi vrstami žit, kakor tudi z večjimi količinami. Seveda pa žita meljejo tudi drugim kmetijam.

»Sami vse pridelujemo in tudi predelujemo. Tako rekoč, delamo vse, od »A« do »Ž«. Tudi luščimo sami,» še doda naš sogovornik.

Torek, 14. 9. 2021
dan za nakup

HRANE LETNIH ČASOV

Na voljo bo ekološka moka, letošnja jabolka, fige, jagode, slive (primerne tudi za marmelado), maline, mini lubenice, borovnice, grozdje, jajca, izdelki iz aronije, kozji mlečni izdelki ter vsa sezonska zelenjava lokalnih pridelovalcev.

⇒ od 8.00 do 18.00 ure ⇐

JARINA

Ulica 7. avgusta 9, Dob

Kako bi sploh opisali celoten postopek pridelave in pa predelave žita?

Samo z besedami bi težko opisal celotno dogajanje. Mi z veseljem povabimo vse, ki bi želeli pogledati celoten proces dela in pobliže spoznati, kaj vse se dogaja preden je moka ali kakršenkoli izdelek pripravljen za prodajo, da nas obiščejo in se na lastne oči prepričajo, da ne gre za žita, ki bi jih uvažali iz tujine, ampak da gre za asortma, ki ga ponuja naša dežela.

(Foto: proBAKSTER/Visit Domžale)

Po kakšnem ključu izbirate kulture, ki jih boste pridelovali in kasneje predelovali?

Žit imamo vsekakor dovolj, saj gre za področje, kjer žita uspevajo. Sodelujemo pa tudi z drugimi ekološkimi kmetijami širom Slovenije, s katerimi se dogovarjamo, kaj vse potrebujemo. Kaj bomo odkupili. Kaj je tisto, po čemer potrošniki sprašujejo. Se zanimajo.

Pri nas imamo večji mlin, ki je namenjen mletju večjih količin žit. Manjše količine moke bi v njemu težko mleli. Temu je namenjen manjši mlin, ki pa je občasno tudi v uporabi. V primeru, da gre za semena, seveda stiskamo tudi olje.

Na star način pri nas meljemo belo moko, kateri sledi tudi pirina in pa ajdova, ki so primerne za različne vrste peciva.

(Foto: Eko kmetija Stražar)

Mlinov, ki bi mleli na kamne, danes ni več veliko. In da bi ob tem bili še usmerjeni ekološko? Najbrž se je seznam že precej skrčil.

Ekoloških mlinov, ki bi imeli tolikšno ponudbo in, ki bi se ukvarjali s toliko stvarmi, je kar malo. Pri nas imamo resnično ogromno strojev za predelavo. Za luščenje, mletje, stiskanje semen, etc. Včasih smo tudi sami iskali mline, kjer bi lahko mleli žita. Danes, ko imamo toliko strojev, pa so druge ekološke kmetije tiste, ki k nam pripeljejo žita za predelavo.

(Foto: proBAKSTER/Visit Domžale)

Odraščali ste v duhu ekološkega načina kmetovanja. Tako rekoč Vam je bila tovrstna usmeritev položena v zibko.

Marsikomu je povod za srečanje z »ekološkim načinom« bolezen ali najrazličnejše zdravstvene težave. Jaz sem se z usmeritvijo v »ekološki način« že rodil, saj so me učili tako ekološkega načina pridelave, kakor tudi predelave.

Sestava jedilnikov za otroke, kjer je vsekakor potrebno upoštevati številne aspekte, ostaja eno izmed področij, ki dopušča določeno mero kreativnosti. Nenazadnje je tukaj že tradicionalni slovenski zajtrk, kateremu bi lahko dodali še kakšen dan več in tako mladim ponudili še kakšno priložnost, za spoznavanje lokalnih okusov.
Premajhna ozaveščenost in pa ustavljene navade, sta še vedno področji, kjer je še veliko možnosti za spremembe. Veliko se še da narediti. Tukaj sta npr. prosena in pa ajdova kaša, ki bi lahko bili pogosteje na jedilnikih, kakor tudi preostala lokalna hrana.

Kdaj in kako ste pričeli pisati zgodbo o sodelovanju z zadrugo Jarina?

Z zadrugo Jarina smo pričeli sodelovati že pred leti. Zelo nam je všeč, ker podpirajo lokalno slovensko.

Avtorica: Petra Petravič; Foto: Eko kmetija Stražar, proBAKSTER/Visit Domžale

 

Zadruga Jarina pod svojim okriljem povezuje številne lokalne pridelovalce. Vsak teden bomo na našem portalu predstavili enega izmed njih, zato lepo vabljeni, da jih spoznate še na drugačen način.

Projekt Lokalno je zdravo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Tagi