Kultni Kiosk iz Zgornjih Jarš naravnost v središče New Yorka

Ko naleti beseda na kiosk, najverjetneje večina pomisli na legendarne plastične kocke iz časa “bivše Juge”, ki so poleg trgovinic s tobačnimi izdelki in časopisi služili tudi prodaji in nakupom parkirnih listkov, vstopnic, smučarskih vozovnic, hitre prehrane, sladoleda, uporabljali so jih celo ključavničarji in čevljarji, kot združene v modularne enote pa so jih uporabljali tudi za komentirnice na športnih dogodkih, seveda pa so v uporabi še danes, nekaj pa jih lahko najdemo tudi v Domžalah z okolico.

Saša J. Mächtig, eden izmed najpomembnejših slovenskih ustvarjalcev na področju industrijskega oblikovanja, je kiosk K67 zasnoval leta 1966, leta 1968 pa se je v podjetju Ingrad pričela serijska proizvodnja teh prilagodljivih večnamenskih struktur, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zaznamovala številna urbana središča nekdanje Jugoslavije in vzhodne Evrope, še vedno pa jih najdemo marsikje pri nas in tudi po svetu, vse od Japonske do Avstralije in ZDA.

Kot je za spletni portal rtvslo.si dejal Mächtig, je 2. januarja letos s strani organizatorja dogodka prejel novoletno darilo v obliki pisma, v katerem so si zaželeli postavitve “njegovega” kioska na Times Squaru v New Yorku. Hitro se je podal v akcijo iskanja starega kioska, na katerega je naposled naletel pred Tuševim Cash&Carry-em v Zgornjih Jaršah, kjer je služil potrebam varnostne službe.

Ker so kioski izdelani iz poliestra kot jadrnice, jih je v primeru poškodb mogoče popraviti in obnoviti, zato se je Mächitg pri Tušu pozanimal glede lastništva. Ugotovili so, da kiosk ni več registriran kot njihova lastnina in so mu ga darovali. Za vsak slučaj je pridobil še potrdilo Občine Domžale, da je kiosk njegov in ga lahko odstrani. Za odvoz in obnovo je poskrbelo avoličarsko podjetje iz Stanežič, kjer so delo zaključili po mesecu dni, tako da je kiosk še pravočasno (rok je bil do 10. maja) prispel v New York.

Nekaj socializma v centru kapitalizma

“Čez Times Square gre dnevno pol milijona ljudi in je imenitno prizorišče za promocijo. Gre nam za to, da pripeljemo nekaj Evrope v nov svet, nekaj lepote v manj lep kraj in če želite tudi nekaj socializma v ta center kapitalizma,” se je na odprtju kioska pošalil Tim Tompkins, predsednik združenja Times Square Alliance, ki upravlja javni prostor slavnega newyorškega trga. “Kiosk nam je tako všeč, da smo ga kupili in pripeljali sem, da bo tu za vedno. Še ne vemo točno, kaj bi dali vanj, ker lahko služi številnim namenom ‒ za turistične informacije, za hrano in pijačo, morda knjige, časopise. Ampak najprej bodo turistične informacije.”

Na trenutni lokaciji bo kiosk obratoval deset dni, kasneje pa ga bodo prestavili na lokacijo, ki jim bo najbolj ustrezala. Times Square se praktično razvija in postaja dostopnejši podnevi in ponoči zadnjih 20 let. “Prej to ni bil funkcionalen prostor za to, kar počnemo zdaj, ker je bilo prenevarno,” je dejal Tompkins. Glede cene nakupa ostaja skrivnosten, a je Tompkins zagotovil, da je bila izjemno ugodna, glede na izjemen talent oblikovalca.

Kot pravi Mächtig, je njegov kiosk primer industrijskega izdelka, usmerjenega na človeka, ki se z leti večinoma ni spremenil in mu kiosk še vedno ustreza, ko mu zagotavlja tisto minimalno delovno mesto. Evolucija ga ni povozila in zasnova kioska iz leta 1966 je preživela, Mächtig pa snuje že nov sistem modularnih večnamenskih enot K21, ki jih je prvič predstavil letos februarja na postavitvi Arhitektura Inventura 2019 v veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma.

Povzeto po rtvslo.si