Ko kosci na homškem hribu s kosami urežejo v rosno travo

Že vrsto let ducat homških mož skrbi, da so travniki pod župniščem in cerkvijo na homškem hribu pokošeni in tako pripravljeni v predpoletnem času na praznik sv. Rešnjega telesa in krvi, v drugi polovici poletja pa na veliki šmaren.

Že ob jutranjem svitu, tj. okrog petih zjutraj, zarežejo prve kose v rosno travo in okrog sedmih običajno sledi jutranja kavica, kot nagrada za opravljeno delo na bregu pod župniščem. Nato se kosci v procesiji odpravijo po gozdni poti proti cerkvi, kjer jih čaka še drugi del prijetnega opravila.

Po opravljeni košnji, ki je končana še pred dopoldansko vročino, se zasliši pesem koscev, ki naznanja, da bodo kose zamenjale grablje, s katerimi se sveže pokošena in dišeča trava nagrabi v kupe in pripravi za odvoz, za katerega skrbijo nožiški kmetje.

Ob povratku v župnišče, kosce pričaka malica in kozarček rujnega, za kar poskrbijo pridne gospodinje. Seveda se dobra gostija ne more končati brez pesmi, ki jo je tokrat spremljala godčeva harmonika.

Homški kosci skrb, da so travniki pod župniščem in cerkvijo na homškem hribu pokošeni, skrbijo že od nekdaj. Gre za tradicijo in prijetno druženje obenem. Ker za tovrstno opravilo večinoma skrbijo starejši krajani, si seveda želijo medse pridobiti tudi kakšnega mlajšega kosca, ki bi skupaj z njimi poprijel za koso in z njo urezal v rosni travnik.

Avtor: Borut Jenko; Foto, video: Alojz Popelar