Jesenkova nagrajenka za najboljšo študentko magistrskega študija je Katarina Šoln

Jesenkove nagrade so najvišja priznanja za raziskovalne in strokovne dosežke s področja biotehniških ved, ki jih podeljuje Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Vsako leto se podeli tri Jesenkove nagrade, nagrado za življenjsko delo, za najboljšo doktorsko nalogo in nagrado za najboljšo magistrsko nalogo.

V letu 2019 bo Jesenkovo nagrado za diplomantko magistrskega študija na celotni Biotehniški fakulteti, prejela Katarina Šoln. Kriterij za to nagrado so tako študijski dosežki in povprečna ocena kot strokovni dosežki, raziskovalno delo, objavljeni znanstveni članki. Katarina se lahko pohvali tudi z nagrado za najboljše magistrsko delo z naslovom: Vpliv izvlečkov korenik japonskega in češkega dresnika na kalitev, rast ter strukturne in biokemijske značilnosti vrtne redkvice”, zanj je prejela Prešernovo nagrado.

Katarina Šoln prihaja iz Radomelj, zadnjih pet let piše tudi poljudne članke o biologiji za revijo Ognjišče. V zvezi z vsebino njene magistrske naloge nam je Katarina povedala, da so s to raziskavo ugotovili, da izvlečka japonskega in češkega dresnika zavreta rast korenin vrtne redkvice, kar se odraža tako na celičnem, biokemijskem kot strukturnem nivoju.

Invazivne rastline so tujerodne rastline, ki s svojim hitrim širjenjem izpodrivajo domače rastlinske vrste. Nekatere izmed njih v svojo okolico izločajo tudi snovi, ki povzročijo propad bližnjih rastlin. Ta pojav se imenuje alelopatija. To »biokemično orožje« imata tudi invazivna japonski in češki dresnik, ki sta v Sloveniji precej problematični rastlinski vrsti.

»V okviru moje magistrske naloge smo raziskovali, kako izvlečki japonskega in češkega dresnika vplivajo na rast kalic vrtne redkvice. Ugotovili smo, da izvlečki močno prizadenejo predvsem rast korenin vrtne redkvice. Njihova rast se je ob izpostavitvi izvlečkom zmanjšala tudi do 60 %. Dresnikove alelopatske spojine so namreč poškodovale celice koreninske čepice in meristema. V koreninah redkvic se je povečala tudi sinteza vodikovega peroksida. S to raziskavo smo začeli preučevati mehanizem delovanja dresnikovih alelopatskih spojin na druge rastline na celičnem nivoju. Vsaka sprememba se najprej odraža na celičnem nivoju, šele nato lahko spremembe vidimo na nivoju cele rastline (spremenjene in propadle celice v koreninskem vršičku => manjša rast korenin),« obrazloži Katarina, ki zdaj v okviru svojega doktorata nadaljuje z raziskavami alelopatije in invazivnih rastlin.

Avtor: Tina Drolc; Foto: Mateja Grašič

 

Komentarji uporabnikov
Tagi