Iskrene čestitke ob 100. rojstnem dnevu Rozalije Kopač

»Mama Rozi, srečni smo in veselimo se tvojega praznika, hvala ti za vse,« so besede, s katerimi so domači zaključili zgodbo življenja in dela Rozalije Kopač, ki je 5. septembra 2019 v Domu upokojencev Domžale v družbi vseh domačih, oskrbovancev in vodstva doma ter  župana Občine Domžale, Tonija Dragarja, praznovala častitljivi jubilej.

Prav na ta dan je namreč minilo 100 let od daljnega leta 1919, ko se je staršema Alojzu in Mariji Grčar v Mavenčah v Dragomlju rodila Rozalija, ena od desetih otrok v družini. Tako je gospa Rozalija preživela kraljevino, okupacijo, socializem in končno je doživela še samostojno Republiko Slovenijo. Plačevala je s kraljevimi dinarji, z okupatorjevimi markami, s Titovimi dinarji, s slovenskimi tolarji, sedaj pa kavice v Kvarni Vej´ca plačuje v evrih.

Praznovanja visokega jubileja Rozalije Kopač, ki zadnja leta živi v Domu upokojencev Domžale, se je udeležil tudi župan Toni Dragar, ki je slavljenki izrekel čestitke ter ji izročil darilo in velik šopek cvetja. Za dobro voljo ob slavnostnem dogodku sta poskrbela zakonca Jagodic, Jože je veselo raztegnil harmoniko, Angela pa ga je spremljala na lončenem basu. V dvorani doma se je v ta namen zbralo veliko stanovalcev doma, ki so prisluhnili Darji Rems, socialni delavki, ki je povedala nekaj besed o slavljenki Rozaliji ter ji v imenu vseh zaposlenih doma podarila šopek.  Ob koncu so pripeljali še okusno torto, na kateri je bila letnica 100, slavljenka pa je s tiho željo upihnila plamenčke, ki so poplesavali na enki in dveh ničlah.

V družini Grčar je bilo deset otrok: Marija, Ivanka, Katka, Ančka, Rozalija, France, Lojze, Jože, Janez in Miha. V domači hiši je bil tudi mlin, velika kmetija Mavenče pa je obsegala še ribogojnico. Že kot otrok je pomagala v mlinu, prevzemala žito in izdajala moko in se tako naučila pisati in računati že pred šolo. Prvi razred v osnovni šoli Šentjakob je zato preskočila, bila je odlična dijakinja na poslovodski šoli v Ljubljani.

Ribogojnico Dragomelj na potoku Gobovšek je gospa Rozalija vodila 35 let, kjer je bilo stalno zaposlenih 8 delavcev, v času polžev v maju pa začasno tudi 20. Osnovna dejavnost ribogojnice je bila vzgojitev plemenske ribe, konzumne ribe in kot posebno znanje: izvoz iker na sever Evrope. O tem mama Rozi večkrat pove, kako natančno je bilo to delo in izbran pravi trenutek, da so na platojčkih, v zabojih z žaganjem nad katerim je bil led, potovale po Evropi. Vse je natančno preštela in zabeležila v svoje ročno lično napisane evidence. Kako uspešni so bili v ribogojnici Mavenče pove glasilo »Delavska enotnost« iz leta 1951 z naslovom: »V Dragomlju gojijo postrvi«, kjer jih po kakovosti in količini rib umešča na prvo mesto v Sloveniji.«

Družina Grčar v Mavenčah je bila izredno napredna kar pove dejstvo, da so že pred vojno preizkušali električni avto Ford, mlin pa je imel na svoji turbini električni generator, hiša in mlin sta imela svojo elektriko, na mostu čez Gobovšek je ponoči vedno svetila luč. Mama Rozi se večkrat pohvali, kako je jahala domačega konja brez sedla, vozila težke motorje (Ariel) in tudi kamion iz ribogojnice, za kar je bilo potrebno veliko poguma glede na njeno velikost. Poleg tega pa izredno navdušeno pove, kako je bila spretna tudi s čolnom na vesla.

Gospa Rozalija se je poročila z Ivanom Kopačem iz Šentjakoba, ki je bil kasneje odvetnik v Domžalah. Rodila je štiri otroke; Anico, Janeza, Zalko (umrla eno leto stara) in Marjana. Družino sta vzgajala v delovnem in pozitivnem duhu. Po upokojitvi je sodelovala pri administrativnih delih v moževi pisarni in z vso natančnostjo, ki jo je odlikovala, vodila knjigovodstvo. Do svojega 90. leta sta z Ivanom lepo in kvalitetno preživljala starost v svoji hiši, za vikende sta sprejemala svoje tri vnukinje in tri vnuke, kjer so skupaj delali na vrtu, se učili kuhanja in tudi pospravljanja. Sedaj ji lepšajo starost tri pravnukinje in devet pravnukov.

V 91 letu je mož Ivan po krajši bolezni umrl, Mama Rozi pa je po poškodbi kolka dobila sobo v Domu upokojencev v Domžalah. Njeni otroci so veseli in se lepo zahvaljujejo, ko vidijo, da je oskrba in življenje v domu zelo dobra, kar potrjuje njena starost, saj danes praznuje 100 let.

Iskrenim čestitkam gospe Rozaliji ob njenem častitljivem jubileju, se pridružuje tudi naše uredništvo!

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar