Pozor! Razsaja mišja mrzlica

Mišja mrzlica ali leptospiroza je bolezen, ki se prenaša preko malih glodalcev. Vendar naj vas to ne zavede. Pes se lahko z leptospirozo okuži tudi preko stoječe vode. Bolezen je za pse in mačke zelo nevarna, saj lahko privede do poškodb organov.

Leptospirozo oziroma mišjo mrzlico povzroča spiralna bakterija Leptospira interrogans, ki se v okolju nahaja v počasnih tekočih ali stoječih vodah, močvirjih in vlažni zemlji. Tam lahko preživi tudi več mesecev. Bakterijo prenašajo mali glodalci (podgane, poljske miši) in jo izločajo z urinom. Glodalci so le prenašalci, zato ne zbolijo za leptospirozo.

Kako se žival okuži z mišjo mrzlico?

Hišni ljubljenčki se z mišjo mrzlico največkrat okužijo, ko pridejo v stik z okuženo vodo ali hrano. Zato tisti, ki imate svoje živali zunaj bodite še posebaj pozorni, da glodalci nimajo dostopa do njihove hrane ali vode. Okužba je nevarna za pse in mačke ne glede na njihovo starost ali spol.

Kakšni so znaki okužbe z leptospirozo?

Pri psih se prvi klinični znaki pojavijo nekje med 5 do 14 dni po okužbi. Na začetku se bolezen kaže s povišano temperaturo, bruhanjem, lahko celo krvavo drisko ali bolečinami v mišicah. Nekateri psi celone želijo več na sprehod in večino dneva preležijo. Z napredovanjem bolezni se bakterija razširi v notranje organe (jetra, ledvice), kar na zunaj opazimo z nastankom zlatenice. Lahko se pojavi temno obarvan urin, bakterija pa napade tudi živčni sistem. Na koncu se lahko zgodi tudi z odpoved srca ali ledvic. Mačke so manj občutljive in redko kažejo klinične znake.

Kako lahko svojega psa zaščitim pred okužbo?

Najbolj učinkovita zaščita je cepljenje, ki se ga opravi že pri mladičkih, starejših od šest tednov, v kombinaciji s cepivom proti ostalim kužnim boleznim psov. Cepljenje se mora pri mladiču ponoviti čez tri do štiri tedne. Nato se cepljenje proti kužnim boleznim obnovi vsako leto.

Ali je leptospiroza oziroma mišja mrzlica nevarna za ljudi?

Mišja mrzlica je za ljudi tako nevarna kot za živali. Pojavi se kot febrilno obolenje, povzroči lahko težke pljučnice in nevrološke motnje ter okvare jeter in ledvic. Običajno se kaže kot kratkotrajna bolezen, s povišano telesno temperaturo.

Mišja mrzlica je za ljudi tako nevarna kot za živali.

Človek se lahko okuži na dva načina: z neposrednim stikom z izločki oz. urinom okuženih živali ali z neposrednim stikom z okuženo vodo, tlemi ali kopanjem v stoječih vodah. Okužba ponavadi poteka skozi poškodovano kožo ali izpostavljeno nepoškodovano sluznico oči, nosa ali ustne votline.

Karin Božič Zupančič; Foto: sipa / Pixabay