Lep je, ampak … ste res pripravljeni na pasjega mladiča?

Ste se med družinskim kosilom odločili, da boste naslednji dan domov pripeljali pasjega mladička? Če je odgovor da, potem niste edini. A s tem ste najverjetneje že naredili prvo napako.

Številni ljudje se za mladička odločijo prehitro. Brez temeljite priprave, brez raziskave in pogosto zgolj na podlagi videza. Morda vam vzreditelj prijazno zagotovi, da ste idealna družina in vam ponudi celo nekaj popusta. Ob tem obljubi še najboljšega mladička v leglu in vse skupaj zveni popolno. Toda nobena od teh stvari ne nadomesti znanja, izkušenj in pripravljenosti.

Ko mladiček pride v novi dom, se slika pogosto spremeni. Kuža je lahko preplašen, prestrašen pred neznanim okoljem, ljudmi in zvoki. Ne zna hoditi na povodcu, boji se ljudi in novih situacij, težko ostaja sam, predvsem pa se pogosto izkaže, da ima težave s čistočo. In ko se začnejo prve težave, je odziv pogosto: saj ga bo minilo.

Mladička je strah, grize copate in pohištvo, laja, cvili, ko ostane sam, in lula povsod. Po preprogi, na kavču, po stanovanju, tudi v svoji posteljici. Zunaj pa ne, saj ga je tam še bolj strah in ko ga komaj privlečete nazaj v stanovanje, že lula v hodniku.

Družina si misli, da je treba samo potrpeti. Verjamejo, da se bo sam naučil in da bo, ko bo večji, vse v redu. Toda težave ne izginejo kar same od sebe. Mladiček potrebuje vodenje, strukturo, redno rutino, veliko potrpežljivosti in pogosto tudi strokovno pomoč. Še posebej, če prihaja iz nepreverjenega okolja ali od neodgovornega vzreditelja.

Zato si pred odločitvijo za psa zastavite nekaj ključnih vprašanj. Imamo dovolj časa za vzgojo in socializacijo? Smo se pozanimali o potrebah izbrane pasme? Vemo, kaj pričakovati v prvih tednih? Smo pripravljeni na uničeno pohištvo, neprespane noči in morda tudi kakšen vedenjski izziv?

Mladiček ni igrača in ni darilo. Je živo bitje s potrebami, čustvi in značajem. Odločitev zanj mora biti premišljena, odgovorna in načrtovana. Le tako boste svojemu psu ponudili varen in stabilen dom, kjer bo lahko odraščal v samozavestnega in srečnega psa.

Vaš trud se bo obrestoval in vaš pes, pa tudi kavč, vam bosta hvaležna.

Vir: Pes moj prijatelj (avtorica povzetega članka: Maja Šparovec, Canima – za pse in njihove skrbnike)