Gasilci Gasilske zveze Domžale počastili spomin na spoštovanega predsednika Staneta Kovača

Na Centru za zaščito in reševanje Domžale je v četrtek, 8. marca 2018, potekala žalna seja, na kateri so gasilci gasilskih društev Gasilske zveze Domžale in delegati okoliških gasilskih zvez, počastili spomin na spoštovanega pokojnika Staneta Kovača, predsednika Gasilske zveze Domžale.

Na žalni seji, ki sta jo vodila Matjaž Merkužič, poveljnik GZ Domžale in Anže Korošec, predsednik PGD Domžale-mesto, so se gasilci s hvaležnostjo in ponosom spomnili dni, ki so jih preživeli pod njegovim vodstvom. Pokojni Stane Kovač je bil predsednik Gasilske zveze Domžale v času, ko so gasilsko organiziranost, predvsem pa organiziranost profesionalnih gasilcev pretresale spremembe, katere je sprejemal v prepričanju, da je to najboljši način zagotovitve varnosti na tem področju in kot  vse že kaže, so bile odločitve prave.

Stane Kovač je bil  vesten, prizadeven, dober  organizator, dober strokovnjak in srčen človek, ki je vse na področju gasilstva opravljal z velikim srcem in prepričanostjo, da dela nekaj dobrega. Zanj ni bilo besed, da nekaj ni mogoče, da bomo nekaj naredili tedaj, ko bo več možnosti. Za vse je znal najti rešitve, bil je odličen sodelavec, ki je znal vzpostaviti odnose z občino ter vsemi, ki so igrali kakršno vlogo pri organizaciji gasilstva. Nikdar ni delal razlik med gasilci, zanj so bili enako pomembni najmlajši, najboljši ali pa veterani, s katerimi se je rad družil. Gasilstvo, s katerim je bil povezan vse svoje življenje, pa je bilo njegov način življenja.

Žalne slovesnosti s katero so počastili spomin na spoštovanega pokojnika Staneta Kovača so se poleg vodstva Gasilske zveze Domžale, predstavnikov gasilskih društev ter okoliških gasilskih zvez udeležili njegovi domači, član Upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije Alojz Jalovec, časni predsednik GZ Domžale Marjan Slatnar, častni poveljnik GZ Domžale Janez Breceljnik, podžupanja Občine Domžale mag. Renata Kosec, poveljnik Civilne zaščite Matjaž Žagar in podpoveljnik Civilne zaščite Peter Gubanc. Na žalni seji je nastopil Moški pevski zbor Radomlje, pod vodstvom Primoža Leskovca. Pogreb pokojnega Staneta Kovača bo v soboto, 10. marca 2018, ob 15. uri na domžalskem pokopališču.

O gasilski poti pokojnega Staneta Kovača sta Matjaž Merkužič, poveljnik GZ Domžale in Anže Korošec, predsednik PGD Domžale-mesto povedala:

»Naša volja in pripravljenost za prostovoljno delo sta še vedno v porastu in prepričan sem,  da bo gasilstvo živelo še mnogo let«. je ena od misli, ki jih je predsednik Gasilske zveze Domžale Stane Kovač, ob katerega slovesu smo se zbrali na žalni seji, zapisal v knjigo, ki je bila izdana ob 60-letnici Gasilske zveze Domžale. Tako kot  on, smo bili tudi mi do torka, 6. marca 2018, prepričani, da bomo s to plemenito organizacijo še leta in leta nadaljevali ter bili v pomoč vsem, ki bodo našo pomoč potrebovali.

Žal, našemu spoštovanemu Stanetu, našemu sodelavcu in iskrenemu prijatelju, ni več dano, da bi skupaj z nami skrbel za urejeno področje gasilstva, za uresničevanje njegove vloge v civilni zaščiti, za pomoč slehernemu, ki našo pomoč potrebuje. Čeprav smo vsi skupaj upali, da bo težko bolezen premagal, je bila ta močnejša od njega, močnejša od našega upanja in danes je trenutek, da spregovorimo o njegovi življenjski ter delovni poti, ki je bila od samega začetka povezana z našo organizacijo.

Vanjo je vstopil še ne star osem let, torej leta 1970 in ji bil zvest vse do mnogo prezgodnje smrti. Navdušen kot vsi pionirji je spoznaval gasilske veščine, se učil in uril ter najbrž tudi preizkušal svoje spretnosti in znanja med svojimi vrstniki. Gasilstvo je postalo njegovo poslanstvo, je postalo način njegovega življenja, ki ga je spretno povezoval s svojo poslovno dejavnostjo – vodenjem ene najbolj znamenitih gostiln v Domžalah, aktivnim delovanjem v lokalni skupnosti, kjer je bil in je še vedno svetnik Občinskega sveta Občine Domžale in član nekaterih njegovih organov. Tudi kot  svetnik je vedno podajal predloge za boljše pogoje naše organizacije.  Aktiven je bil tudi v Obrtni zbornici Domžale, kjer je opravljal različne funkcije, bil tudi njen podpredsednik. Hkrati pa s svojimi aktivnostmi posebej posegal na področje organiziranosti gostinske in turistične dejavnosti.

Ob vseh teh zadolžitvah pa  bila njegova skrb in ljubezen namenjena družini: ženi Ireni, ki mu je bila vseskozi v veliko oporo in pomoč, ponosen je bil   na vse svoje štiri fante in dekle. Vesel je bil, ker bo Kebrova gostilna v rokah njegovih otrok, ki jih je navdušil tudi za gasilstvo, nadaljevala več kot 200-letno tradicijo.

Nadaljevati razmišljanje v stilu, Stane Kovač se je rodil 2. 4. 1962, bi bilo za človeka njegove veličine neodgovorno in tudi njemu ne bi bilo všeč. Kot prvo bi moral reči Kebrov Stane, saj če ljudem, ki te sprašujejo, kdo je umrl, ker pred gasilnim domom visi črna zastava, rečeš Stane Kovač, jih je večina začudenih kdo je to, ko pa jim poveš Kebrov Stane, gostilničar, vedo vsi kdo je bil. Imam občutek, da v Domžalah ni društva ali zbornice, kjer Stane ne bi bil član oziroma podpornik. Ko se v zadnjih dneh pogovarjamo o njem, o njegovih dogodivščinah in prigodah, ki jih ni bilo malo, lahko delo Staneta pri gasilcih vidimo kot zagretega operativca, vedno v prvih napadalnih vrstah. Nikoli ne bom pozabil požara stolpnice v Domžalah.  Stane v dvižni košari z ročnikom v roki, gasi požar. Zelo hitro  se je med prijatelji znotraj gasilskih vrst rodila ideja o formiranju gasilske tekmovalne desetine. Desetina je bila tekmovalno zelo uspešna, njihov največji uspeh, pa je zagotovo nastop na gasilski olimpijadi v Berlinu. Vodja oz. desetar te ekipe je bil seveda Stane. Fantje, ko sem se pogovarjal z njimi kako je Stane postal desetar v šali rečejo: Sej si ga poznal, najraje je komandiral. Rad in redno se je tudi izobraževal na vseh področjih in v letu 2009 dosegel čin višjega gasilskega častnika 2. stopnje. Njegova druga strast oz funkcija pa je bilo vodenje. Bil je dober sogovornik, velikokrat strog, a je vedno deloval v prid našega gasilstva. Po uspešnem letu 1993 in olimpijadi v Berlinu je leta 1994 postal predsednik PGD Domžale mesto oziroma GD Domžale. V 19 letnem delovanju kot predsednik društva mu je s pomočjo sodelavcev uspelo obnoviti gasilni dom, prizidek gasilnega doma, obnoviti ves vozni park društva in poskrbeti za družabno življenje znotraj društva. Redno je z Mihom raznašal koledarje, udeleževal pa se je tudi vseh vaj v društvu.  Na žalost je ob njegovem slovesu spet on glavni krivec za druženje med nami. Brez Staneta naše gasilsko društvo zagotovo ne bi bilo to, kar je. Povsod v gasilnem domu, kamor se ozremo, na nek način vidimo del njega in tako bo z nami za vedno. Stane, hvala ti za vse trenutke, katere smo preživeli skupaj, za vso znanje, ki si nam ga posredoval in za ves tvoj trud. Bil si človek, ki ni sprejel besede ne, nebom, ampak smo te imeli radi.

Daljše obdobje je bil član vodstva Gasilske zveze Domžale, vodil različne komisije in od leta 2008 do 2013 bil njen podpredsednik. 23. marca 2013 je postal predsednik Gasilske zveze Domžale ter funkcijo opravljal vse do svoje mnogo prezgodnje smrti.  V času njegovega vodenja zveze je zveza še utrdila svoj ugled v regiji in širše. Gasilska zveza Domžale je pod njegovim vodstvom delovala homogeno in združevala društva, ki so različnih velikosti in ki prihajajo iz precej različnih okolij, vsako društvo seveda s svojo zgodovino, interesi in ambicijami. Predsednik Stane je znal vse te raznolikosti s svojo modrostjo in izkušenostjo uskladiti in jih usmeriti proti skupnemu cilju – pomagati sočloveku.  Rad se je udeleževal praznovanj in drugih dogodkov po društvih, gasilskih tekmovanj in gasilskih srečanj na nivoju regije in države. Še posebej rad se je pogosto odpravil na obisk k svojim prijateljem v Koprivnico ali gostil delegacijo iz Koprivnice v našem okolju. Skrbel je za nadaljevanje odličnih odnosov z GZ Lendava. Bil je tudi goreč podpornik in zagovornik dobrodelnosti skozi nadaljevanje tradicije organiziranja dobrodelnih koncertov GZ Domžale in Občine Domžale. Pri omembi Občine Domžale je potrebno še posebej izpostaviti Stanetovo skrb za izjemno dobre odnose med Gasilsko zvezo Domžale in Občino Domžale. Enako velja tudi za odnose z vsemi drugimi organizacijami na področju Občin Domžale in Trzin. Med njegovimi številnimi funkcijami mi dovolite, da omenim tudi funkcijo člana regijskega sveta.

Predsednik Stane je za svoje prizadevno delo v gasilski organizaciji prejel številna priznanja kot so: Priznanje gasilske zveze III in II stopnje ; Gasilsko odlikovanje II, II in I. stopnje; Značke za dolgoletno delo; Značke za dolgoletno delo v operativi; Društveno odlikovanje PGD Domžale -mesto; Odlikovanje za posebne zasluge; Srebrni znak civilne zaščite; Bronasto odlikovanje GZ Domžale in mnoga druga odlikovanja ter priznanja v Sloveniji in tujini.

Spoštovani,

Zbrali smo se, da se poklonimo spominu našega predsednika Staneta Kovača, da se s hvaležnostjo in ponosom spomnimo dni, ki smo jih preživeli pod njegovim vodstvom, da obudimo spomine na številne preventivne akcije, na mnoga posredovanja naših društev in zveze ob požarih in elementarnih nesrečah, da se spomnimo njegovih obiskov v društvih, kjer je vedno našel pohvalne in bodrilne besede za naše delo, da se spomnimo njegove vloge na področju civilne zaščite, ne nazadnje, da se spomnimo naših prijetnih srečanj ob odprtju posodobljenih ali novih gasilskih domov, nove opreme ali le veselja ob tekmovalnih uspehih ali dobro opravljenih akcijah. Naš predsednik je bil človek, ki je bil gasilstvu zvest, ki ni bil zadovoljen, če delo ni bilo dobro opravljeno, ki je znal pohvaliti, predvsem pa se je znal vedno truditi, da bi bili pogoji naših gasilcev, naših društev boljši, da bi z različnimi preventivnimi akcijami osveščali ljudi in tako pomagali, da bi bilo čim manj požarov in drugih nesreč.  Bil je predsednik v času, ko so našo organiziranost, predvsem pa organiziranost profesionalnih gasilcev, pretresale spremembe, katere je sprejemal v prepričanju, da je to najboljši način zagotovitve varnosti na tem področju in kot  vse že kaže, so bile odločitve prave.

Bil je vesten, prizadeven, dober  organizator, dober strokovnjak, srčen človek, ki je vse na področju gasilstva opravljal z velikim srcem in prepričanostjo, da dela nekaj dobrega. Zanj ni bilo besed, da nekaj ni mogoče, da bomo nekaj naredili tedaj, ko bo več možnosti. Za vse je znal najti rešitve, bil je odličen sodelavec, ki je znal vzpostaviti odnose z občino ter vsemi, ki so igrali kakršno vlogo pri organizaciji gasilstva. Nikdar ni delal razlik med gasilci, zanj so bili enako pomembni najmlajši, najboljši ali pa veterani, s katerimi se je rad družil.

Zelo ga bomo pogrešali, kot ga bodo pogrešali njegovi prijatelji iz Koprivnice. Prav on je bil tisti, ki je vseskozi poudarjal pomen krepitve sodelovanja tako med našimi društvi, krajevnimi skupnostmi, še posebej pa je krepil odnose z gasilci iz Koprivnice, ki ga bodo tudi zelo pogrešali.

Spoštovani, ko se poslavljamo od našega predsednika Gasilske zveze Domžale, spoštovanega Staneta Kovača, imam še vedno v mislih njegove misli, s katerimi sem pričel svoje spomine nanj: »Naša volja in pripravljenost za prostovoljno delo sta še vedno v porastu in prepričan sem,  da bo gasilstvo živelo še mnogo let.« Bo, tovariš Stane, gasilstvo, ta plemenita dejavnost, kateri si bil zvest vse življenje, bo živela še mnogo let – tudi zaradi tvoje srčnosti in tvojih prizadevanj. Ob slovesu ti v imenu Gasilske zveze Domžale izrekam iskreno hvaležnost za vse opravljeno delo, ki nikoli ne bo pozabljeno, saj je za vedno vtkano v področje gasilstva v novejši zgodovini naše občine.

Iskrena hvala ti – za vse.

Stane bil si res pravi prijatelj in tovariš. In veš, da bomo izpolnili tvojo zadnjo željo, obisk Koprivnice in ne nazadnje enega za nas in enega zate. Stane na pomoč in počivaj v miru.«

Miha Ulčar; Foto: Miha Ulčar