Eva Prašnikar: Moje razmišljanje o dnevu Zemlje

V času koronavirusa in poučevanja na daljavo so nekateri učitelji zelo inovativni in svoje učence presenetijo z zanimivimi nalogami. Med njimi je tudi učiteljica matematike in fizike Ida Vidic Klopčič, ki poučuje na OŠ Venclja Perka v Domžalah. Pri izbirnem predmetu Sonce, Luna, Zemlja je učencem dala nalogo, da zapišejo svoje razmišljanje o Dnevu Zemlje. Vsa razmišljanja so bila zanimiva, vendar jo je eno še posebej navdušilo. Spodaj si lahko preberete razmišljanje devetošolke Eve.

Te dni praznujemo dan Zemlje in situacija je več kot odlična za to: reke, morja, zrak, celotna Zemlja so čistejši in manj onesnaženi, živali so pogosteje opažene, naša Zemlja doživlja preporod.

Zakaj »naša«? Ker smo zanjo odgovorni vsi. Vsak se sam odloči, ali se bo do trgovine odpeljal z avtom ali s kolesom, ali bo pil vodo iz plastenke ali iz pipe, bo vseeno kupil tisto majico ali ne, ker jih ima v omari že več kot 15 itd. Vsak sam odloči, ali bo papirček od bonbona odvrgel na tla ali v koš, ali pa bo celo namesto pakirane sladkarije jedel sadje z domačega vrta. Vsak se odloči sam, ali se bo odpeljal v 10 km oddaljen fitnes ali pa bo rajši odšel na sprehod v naravo.

Vendar en sam majhen človek ne bo naredil velikih sprememb. V tem je težava. Vsi govorijo, da smo mi odgovorni in krivdo prelagajo na nas, majhne ljudi brez vpliva, sami pa so dvolični in onesnažujejo veliko bolj kot mi, npr. neka slavna oseba se odloči, da postane vegan/ka ali reši neko žival iz klavnice ali pa nas prek socialnih omrežij poziva, da naj pazimo na naravo, medtem ko ta ista oseba živi v ogromni hiši, ki samo za ogrevanje/hlajenje porabi mnogo elektrike, se okrog razkazuje v »zanimivih« oblačilih, ki jih obleče morda 3x v celem življenju, kar naprej potuje z letalom v poslovnem razredu, po možnosti celo z zasebnim letalom, in še bi lahko naštevala.

Tu pa so še »tihi onesnaževalci«, npr. avtomobili na električni pogon. Super, ekološko, brez izpustov. No, razen tedaj, ko pridobivajo elektriko. Elektrika, pridobljena iz premoga je dobra, tista iz vetrnih elektrarn pa je sporna, da se kar kadi, kot bi se lahko izrazili z metaforo. No, v resnici se zelo kadi pri premogu, kar pa na žalost ni metafora. Med tihe onesnaževalce sodi tudi organizirana množična akcija pobiranja smeti. Super, ozaveščanje in koraki do sprememb hkrati, redko kdo pa pomisli, koliko rokavic se takrat uporabi in potem zavrže.

Mislim, da so ljudje v naših krajih po večini dobro ekološko osveščeni. Vseeno pa se najde kakšen bedak, ki bo plastenko odvrgel kar na tla. Tak človek vsem ostalim uniči dan. Potem pa se na srečo najde kakšen razumen človek, ki to plastenko pobere in drugim polepša dan, čeprav se tega ne zavedajo.

Dokler si bomo zakrivali oči in iskali neke alternativne »zelene« rešitve, ki ne onesnažujejo nič manj, mogoče še celo več, ne bomo prišli nikamor. Prav tako ne bo sprememb, dokler bodo (bomo) vsi odgovornost prelagali na druge. Na žalost en človek ne more preprečiti svetovnih katastrof zaradi onesnaževanja in segrevanja ozračja, lahko pa spremeni stanje vsaj malo na bolje v svoji soseski, ulici, vasi, mestu … in je s tem zgled za vse ostale, ki bodo skupaj naredili ogromne spremembe.

Še to moram omeniti: Korona virus je ponudil odlično priložnost, da se vsak posameznik in družba nasploh zamislita, kako ravnamo z Zemljo in kako nam lahko vrača za naše nespametno početje. Smrt koroni – svoboda Zemlji in njenemu narodu.

Eva Prašnikar, 9. c, OŠ Venclja Perka