Domžale kot študijski primer spreminjanja rabe mestnega prostora

Od 30. junija do 12. julija na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani poteka 9. mednarodna poletna šola mreže GeoRegNet. Člani mreže, ki omogoča izmenjavo študentov in učiteljev, so vsi univerzitetni oddelki za geografijo v Sloveniji. Letošnjo poletno šolo, ki je redna letna dejavnost mreže, je pripravil ljubljanski Oddelek za geografijo v okviru praznovanja 100-letnice geografije na Univerzi v Ljubljani. Študijska izmenjava je posvečena trajnostni rabi regionalnih virov. Sestavljen je zanimiv program za 21 študentov s Poljske, Češke, Hrvaške, Madžarske in iz Srbije, Romunije, Bosne in Hercegovine, Kosova, Severne Makedonije in Nemčije.

Veliko časa udeleženci tudi terensko raziskujejo. Od krajev so si izbrali Koper, Vitanje, Domžale in Ljubljano. »V Domžalah bodo študenti preskušali metodologijo popisovanja in vrednotenja degradiranih območij. Mesto in njegova okolica imata precej nazornih in tipičnih primerov, ki lahko služijo za raziskovalno izhodišče,« pove dr. Simon Kušar, ki poletno šolo vodi.

Na železniški postali je študente sprejel vodja oddelka za urejanje prostora Jure Košutnik. Predstavil je občino in mesto ter njun družbeni razvoj v zadnjih dvesto letih. Še posebej je poudaril vlogo Kamniške Bistrice, kmetijstva, železnice, industrije ter prebivalstvene rasti. Na hitri razvoj je navezal tudi prostorske spremembe ter hitro menjavanje potreb, ki sta jih nekdaj narekovala promet in industrija, danes pa stanovanjska gradnja. Naštel je tudi nekaj objektov, ki so bili zastavljeni preambiciozno, kratkoročno ter brez občutka za to, kako se bodo v prihodnosti uporabljali, obnavljali in prilagajali novim potrebam.

Nato je študente povedel do SPB-ja, na osrednje parkirišče, pred nekdanjo tovarno Univerzale in mimo nekdanje usnjarne, kjer je zdaj knjižnica in trgovski center, ter nekdanjega skladišča Pelati do teniškega središča TEN TEN. Na vseh točkah so zvedeli informacije; bodisi o razlogih, zakaj je revitalizacija območja uspela bodisi, kateri razlogi preprečujejo, da se speče območje ne prebudi v novi dejavnosti ali namenu.

Dr. Barbara Lampič je pojasnila različne načine revitaliziranja degradiranih območij, pri čemer imajo Domžale zaradi bližine Ljubljane lahko prednosti, po drugi strani pa je bližina glavnega mesta lahko tudi ovira. Omenila je težavo, da je težko razvijati središče občine, če je največji interes prebivalcev, da bi imeli v njem brezplačna parkirišča. Nejc Bobovnik je udeležencem razložil popisno metodologijo, ki je nastala leta 2017  in jo s takšnimi pilotnimi projekti poskušajo izboljšati in narediti univerzalno. Po tej metodologiji se za degradirana območja upoštevajo tista, ki so večja od pol hektarja; znotraj kraja pa tista, ki so večja od 1/5 hektarja. Po obliki pa gre lahko za opuščene hiše, delavnice, dvorišča, parkirišča ali pa tudi zapuščena kmetijska zemljišča.

Po ogledu in predstavitvah so študenti spraševali o priselitvenem valu v Domžale, o vzrokih za propad industrije, o ponudbi športno-rekreacijskih dejavnosti za občane, o kulturni ponudbi, o prehodu iz industrijskega v spalno naselje, o tekmovanju s sosednjimi mesti, o vplivu brniškega letališča, kolesarjenju in cestni ter železniški povezljivosti z Ljubljano. Po odgovorih na vprašanja so v petih skupinah raziskali mestne opuščene površine, jih fotografirali ter popisali njihove značilnosti.

Besedilo in foto: Igor Lipovšek