Zgodbica o Miklavževih piškotih

Še malo in zakorakali bomo v čarobni december, katerega se običajno veselimo vsi, še najbolj pa otroci, saj jih bodo v tem mesecu obiskali kar trije dobri možje. Prvi med njimi bo pridne otroke s svojim spremstvom obiskal sv. Miklavž. Prihod tega dobrega moža vedno buri otroško domišljijo in to vse od dne, ko mu napišejo pismo, v katerem navedejo, da so bili vse leto pridni in kaj si želijo, da jim prinese. V uredništvo smo prejeli prijetno zgodbico Mirijam Novak o Miklavževih piškotih. V njej opisuje, kako je v času, ko je bila še deklica, pri njih doma štirinajst dni pred prihodom dobrega moža, vsak večer dišalo po piškotih. Njena otroška radovednost pa ji ni dala miru … Po Miklavževih piškotih bo lahko dišalo tudi pri vas doma, saj vas na koncu zgodbe čaka recept, ki nam ga je zaupala Mirijam.

Živela je majhna, nagajiva in zeeelo zvedava deklica Mirijam. Prav v adventnem času je bila še posebno rada na delu v vlogi male nagajive detektivke, saj ji že nekaj časa ni bilo jasno zakaj mamica in ati pečeta piškote, ki so takoooo omamno zadišali, takoj, ko sta morala mala nagajivka in njen mali bratec oditi spat. »Le kaj se dogaja v kuhinji in zakaj?!«, se je spraševala mala nagajivka.

Vsak večer 14 dni pred prihodom sv. Miklavža pa je morala skupaj malim in pridnim bratcem Markom zmoliti tudi Miklavževo molitev. Komaj sta čakala mamico in očija, da sta se usedla ob rob postelje in skupaj so zaceli moliti:

»Pridi, pridi sveti Nikolaj,
oglasi se nam kaj,
vsi te pričakujemo,
Vsi se že radujemo.
Pridnim boš darov delil,
saj sem vedno priden bil,
če pa ne veš kje sva doma,
naj te pa angelček z nebes pripelje.«

To so bili najbolj pravljični večeri Marka in Mirijam, saj se je bližal večer, ko ju bo obiskal sv. Miklavž in jima prinesel darila. Skozi vse leto sta bila pridna, ampak čisto zares zeeeelo pridna!!! To sv. Miklavže že ve, sta si mislila in čakala na čarobni večer …

Kmalu, ko sta zaspala, pa se je vsak večer iz kuhinje začel širiti čudovit vonj peciva. In tako neko noč, ko mala nagajivka ni mogla zaspati, saj jo je zanimalo kaj se vsak večer dogaja, po tiho smukne pred vrata jedilnice in pogleda skozi priprta vrata. Videla je mamico in atija kako z veseljem pečeta piškote in to ne kar take piškote in tudi ne malo piškotov, ampak piškoti so bili različnih oblik in dolžin in bilo jih je ogroooomno!!! Poooolno jih je bilo v jedilnici in kuhinji, košare so bile napolnjene s piškoti do roba, bilo kot v pravljični pekarni. »Zakaj neki vsak večer pečeta toliko piškotov se je vprašala mala nagajivka, saj sta jih že včeraj, pa predvčerajšnjim, pa prej tudi, zakaj?!?!«
Zjutraj, ko se je zbudila ji je bilo še manj jasno, saj je ostala na mizi le ena košarica tisti večer pečenih piškotov.
»Kam so izginili vsi piškoti in zakaj, ko jih je bilo pa že zvečer tooooliko napečenih?!?!«

Odločila se je, da bo to raziskala in res se je lotila načrta. Tako je sedaj vsak večer, ko sta mamica in ati mislila, da že spita, odšla pred vrata in spremljala peko čudovitih piškotov. Kar ni mogla verjeti svojim očem s kakšnim veseljem to počneta njena starša, med peko sta se smejala, si govorila dogodivščine, ki sta jih doživela tisti dan in tako vsak večer napekla ogromne količine piškotov. Vedno je vsako jutro ostala na mizi tudi ena košarica svežih piškotov in vse to se je dogajalo do prihoda sv. Miklavža.

Mali nagajivi vohunki pa še vedno ni bilo čisto nič jasno, zakaj sta napekla toliko piškotov. Seveda pa sta imela mala nagajivka in njen mali bratec vedno več dela tudi s tem kaj vse jima bo prinesel dobri mož in sta komaj čakala na večer, ko pride sv. Miklavž.

Končno je napočil večer, ko ju je obiskal Sv. Miklavž in res sta dobila čudovite igrače prav take, kot sta jih napisala v pismu sv. Miklavžu. Bila sta neizmerno vesela. Pa še nekaj je bilo kar je malo nagajivko presenetilo in ji ni dalo miru, sv. Miklavž je prinesel zeeeelo podobne piškote, kot sta jih pekla mamica in ati. »Kaj je sedaj to«, je pomislila mala nagajivka in takoj vprašala: »Mami, ati, podobni piškoti so kot sem jih vsako jutro videla na naši mizi, ali vesta kaj o tem?«
Pa sta se oba le spogledala, se zasmejala in malo nagajivko hitro zamotila z igračami katere je prinesel sv. Miklavž. Kasneje, ko je bila že trdna noč in, ko sta se z bratcem najedla slastnih Miklavževih piškotov se naigrala z novimi igračami, male nagajivke ni več zanimalo, zakaj sta zadnje večere mamica in ati pekla piškote in da je bila zadnje dni v vlogi male detektivke, ampak sta skupaj z bratcem zadovoljna zaspala v objemu svojih staršev.

To je konec moje prelepe zgodbice.

Pojasnilo:

Šele kasneje, ko sem bila večja sem izvedela, da je bil moj ati, kot amaterski igralec v vlogi sv. Miklavža vsa leta, ko sem bila majhna. Seveda je bil v vlogi sv. Milkavža tudi kasneje. Povedala sta mi, da sta mami in ati tudi pekla Miklavževe piškote za Miklavževa darila vseh otrok v naši župniji. Zato sta s peko začela kar dva tedna pred prihodom sv. Miklavža, da je bilo res napečenih dovolj piškotov za vse otroke.

Čeprav ju ni več med nami, sem jima neizmerno hvaležna za vse prelepe trenutke, katere sva jih z bratcem preživela z njima in nama, ter tudi ostalim otrokom zapustila neizmerno lepe spomine na otroštvo in čas obdarovanj pridnih otrok.
Še danes se ju vsi spominjajo kako dobra in srčna sta bila oba in s temi dejanji osrečila otroke, ter nam vsem tako podarila tudi del sebe.

Kasneje, ko sem se poročila, ko atija že ni bilo več, mi je mami dala recept po katerem sta mami in ati pekla čarobne Miklavževe piškote. Še vedno me tudi moja peka njunih piškotov popelje v čas čudovitih pravljičnih dni, katere sta nama podarila najina dobra starša. Tudi jaz nadaljujem tradicijo mojih staršev še naprej, le da v manjši v drugačni obliki in tole je recept mojih staršev:

MIKLAVŽEVI PIŠKOTI

• 500g moke
• 2 žlici mleka
• 2 cela jajca
• 25-30 dag masla
• 25 dag sladkorja
• 1/2 pecilnega praška
• 1 vaniljev sladkor
• 1 limonina lupina
• (po želji malo ruma)

Vse to dobro pregneti, daj počivati v hladilnik cca. pol ure in oblikuj po želji. Maslo ali moko lahko dodajaš po občutku.
Peci cca. 30minut/150'C, vendar spremljaj barvo piškotov, ko so lepo zlate barve so pečeni. Čas pečenja je lahko krajši, če pečeš na malo večji temperaturi npr. 175'C/8 minut, je pa vse odvisno od pečice.

Vsem vam želim lepo peko Miklavževih piškotov in upam, da boste tudi vi in otroci imeli lepe spomine na okusne in dišeče Miklavževe piškote.

Mirijam Novak
mala nagajivka