Zeliščarka Manja Žebaljec: »Od mlajših se vedno naučim kaj novega!«

Gospa Manja Žebaljec prihaja iz vasi Potok v neposredni bližini Term Snovik, s katerimi je povezana že od samega začetka. Navdušena zeliščarka skupaj z možem upravlja in ureja njihov zelenjavni, zeliščni in cvetlični vrt. Aktivna je tudi v Turističnem društvu Tuhinjska dolina, kjer je predsednica etnološke sekcije. So tudi edini Kneipp center v Sloveniji.

Zelišča predstavljajo enega izmed 5 Kneippovih stebrov, med katere sodijo tudi voda, gibanje, prehrana in zdrav življenjski slog. Svetovno znan nemški duhovnik Sebastian Kneipp, ki si je v mladosti s kopanjem v hladni Donavi pozdravil tuberkulozo, se je že sredi 19. stoletja odločil, da bo svoje življenje posvetil zdravljenju ljudi s petimi naravnimi elementi, in še danes v Termah Snovik sledijo njegovi tradiciji knajpanja s celovito Kneippovo filozofijo življenja in simbioze telesa in duha.

V svojem zeliščnem vrtu imajo okoli 30 vrst zelišč in začimb, ki jih uporabljajo za čaj, kot dodatek pri pripravi jedi za hotelske goste in ozaveščanje obiskovalcev, saj mnogi radi zavijejo tudi v njihove vrtove. In prav tu imajo večkrat priložnost srečati gospo Manjo, ki skrbi za vrtove in okolico.

V priloženem videoposnetku si lahko ogledate zeliščni poletni recept.

Manja Žebaljec je odraščala na vasi, v objemu narave, kjer ji je okolica vedno ponujala ogromno zdravilnih rastlin. Že kot majhna deklica je s starši nabirala zelišča za domače čaje, a se je z njimi še bolj začela ukvarjati, ko je tudi sama postala gospodinja in mama svojim petim otrokom.

Doma, na kmetiji, sejejo in sadijo različne vrste zelenjave, sadja, cvetlic in zelišč. Kot pravi Manja, so zelišča super stvar za popestritev obrokov. Kar je možno v določenem letnem času, porabi sproti, saj so sveža zelišča najboljša. Določena zelišča se da zamrzniti in jih uporabiti v zimskem času, ko vrt počiva, spet druga rada suši za okusne domače čaje, zelo rada pa jih uporabi tudi v poticah, med katerimi izpostavi metino in pehtranovo.

Kaj vam predstavljajo zelišča?

Zelišča so zame predvsem zdrav dodatek v kulinariki in zdravilstvu. Kot gospodinja zelo rada posegam po svojih zeliščih, ko pripravljam vsakodnevne obroke, kadar pečem ali pripravljam čaj. Sama raje sprva posežem po domačih pripravkih kot uradnih zdravilih, seveda kolikor se to ob določenem obolenju seveda da.

Česa se v povezavi z zelišči spominjate iz svojega otroštva?

Živeli smo na kmetiji, in ker je bila narava vse okoli nas, smo bili z njo vselej tesno povezani. To so bili seveda drugi časi kot so danes in jih imam v zelo lepem spominu.

Spominjam se številnih izletov na Menino planino, kamor smo s starši hodili nabirati brusnice, ki smo jih nato doma sušili. To mi je ostalo zelo v krvi in še danes se vsakič znova z velikim veseljem odpravim na Menino, saj nam ponuja izjemno lepa doživetja v svojem osrčju. Prav tako rada tam nabiram številna zelišča. Višje kot se povzpnemo, bolj so aromatična.

Katerih zelišč je pri vas največ? Vam je katero posebej pri srcu?

Pri nas imamo veliko mete, melise, materine dušice, kamilice in pa drobnjaka, šetraja, bazilike, peteršilja, zelene, rožmarina …

Vsako zelišče je edinstveno in prav vsa imam rada. Ko pripravljam juhe, zelo rada dodam recimo šetraj. Zelo rada pečem metino in pehtranovo potico. Najraje iz svežih zelišč. Sicer pa tako meto kot pehtran vsako leto tudi zmrznem in ju uporabim čez zimo. Poleti v skuto in grški jogurt radi dodamo drobnjak, timijan, baziliko, lahko tudi malo popra in nastanejo krasni osvežilni namazi. Zelo radi se odžejamo z vodo, obogateno z okusom melise ali mete, ki ji dodamo še malce limone.

Kako skrbite za zelišča, ki jih uporabite v hladnejšem delu leta? 

Zelišča zelo rada porabim sproti, ko so sveža, saj nam taka zelišča nedvomno največ dajo. Veliko pa jih tudi posušim za čez zimo. Sušim jih na suhem in v senci, tako da ne sonce in ne vlaga ne prideta zraven. Zelišča rada shranjujem v papirnatih vrečkah, določena pa tudi v steklenih kozarcih v zaprti omari, kjer ni svetlobe. Nekaj zelišč tudi zmrznem, npr. meto za potico.

Ste se o zeliščih kdaj posebej izobraževali?

Ne, nikoli. Vse je prišlo nekako spontano. Rada rečem, da mi je to podarilo življenje. Že kot otrok sem se precej sproti učila od svojih staršev. Morda si tu pa tam kaj seveda preberem na spletu. Veliko pa se naučim v samih Termah Snovik ob pogovorih z mimoidočimi obiskovalci, saj mnogi zelo radi obiščejo njihov zelenjavni in zeliščni vrt, kjer sem pogosto prisotna.

Kako gledate na medgeneracijsko prenašanje zeliščarskega znanja?

Imam pet otrok in tudi že vnuke. Vedno jim dam, kar imam na razpolago in tudi oni meni kaj dajo, tako se naša razširjena družina lepo dopolnjuje. Od svojih otrok vedno izvem kaj novega, pri nas se radi učimo drug od drugega. Tudi o zeliščih. Mlajši imajo danes drugačne možnosti in načine pridobivanja znanja in pride čas, ko moraš priznati, da imajo otroci tudi prav in da morda vedo več kot ti.

Treba se je prilagoditi času v katerem živimo. Ne samo glede zelišč, ampak nasploh sva s možem svoje otroke vedno vzgajala tako, da znajo sami narediti čim več. Pa naj gre za ročna dela, kuhanje, peko kruha … Morda se bo to slišalo nekoliko nostalgično, a sama vedno pravim, da moramo ceniti stare čase, saj brez njih ne bi bilo današnjega časa. Če ne bi bilo preteklosti, ne bi bilo sedanjosti!

 

Omenili ste Terme Snovik. Kako se je začelo vaše medsebojno sodelovanje?

Čeprav me v lokalnem okolju mnogi sedaj bolj poznajo kot skrbnico njihovih vrtov in gredic, sem s Termami Snovik začela sodelovati precej drugače. Že od samega začetka sem sodelovala kot moderator na njihovih prireditvah. Ko sta prejšnja oskrbnika okolice prenehala biti aktivna, sva to dejavnost prevzela z možem kot zunanja sodelavca.

Nam poveste kaj več o zelenjavnem vrtu?

Pred dobrimi šestimi leti je s strani Term prišla pobuda za zelenjavni vrt kot učni poligon za osnovnošolce. Veliko otrok namreč prihaja v Terme na naravoslovne dneve in tabore, a mnogi izmed njih, ki prihajajo iz mest, žal ne vedo prav veliko o pridelovanju zelenjave, kaj šele zelišč, saj številni v svojem domačem okolju zato nimajo niti priložnosti.

Z nastankom zelenjavnega vrta smo zasadili tudi različna zelišča, ki jih uporabljamo v kulinariki, kot so peteršilj, majaron, timijan, drobnjak, zelena, bazilika, rožmarin, laški smilj, sivka, meta, melisa, kamilica, kumina, ognjič, kapucinke … Ogromno zelišč smo posadili in otroci jih navdušeno spoznavajo.

Letos imamo recimo tudi solato, zelje, grah, nizek fižol in cvetje (za dekoracijo v notranjih prostorih). Vse, kar zraste na vrtu, se porabi v kuhinji. Odpadke se kompostira in da nazaj na vrt. Tako je sklenjen cel krog.

Kot pravite, obiskovalci Term radi obiščejo zelenjavne in zeliščne vrtove.

Tako je. Veliko obiskovalcev se sprehodi po vrtovih. Ljudje si radi ogledajo, kaj sadimo in sejemo. Mnogi se radi ustavijo in poklepetajo. Menim, da je to zelo lepa priložnost za izmenjavo znanja! Izredno navdušeni so azijski turisti, ki zelo veliko fotografijo. Včasih tudi vsak detajl posamezne rastline.

Se vam je kdo od obiskovalcev še posebej vtisnil v spomin?

Kak mesec nazaj je prišla v vrtove skupina korejskih turistov. Bila sem tam, saj sem ravno plela. Med njimi je bila tudi gospa, s katero sva se bolj kot ne morali sporazumeti z rokami. Na njeno željo sem ji napravila majhen šopek iz zelišč, ki je zelo lepo dišal. In kljub temu, da sem bila sama vsa od zemlje, me je na vsak način želela objeti in se mi tako zahvaliti, saj ji je ta majhna pozornost toliko pomenila. Imela je čisto solzne oči, a nasmeh do ušes. Res je bila presrečna.

Tudi sama sem zelo vesela, ko nekoga s tako majhno gesto osrečim in mu polepšam dan!

Ana Britovšek Kunšek; Foto: Terme Snovik