Vlasta Nussdorfer: »Svet bi bil lepši, če bi pustili živeti drug drugemu«

V Knjižnico Domžale se je s prihodom jeseni ponovno vrnila literarna kavarna. Voditeljica literarne kavarne, Mirjam Štih je tokrat gostila vsestransko osebnost, varuhinjo človekovih pravic, ustanoviteljico Belega obroča Slovenije, humanitarko in pisateljico, Vlasto Nussdorfer, s katero sta se pogovarjali o njenem življenjskem poslanstvu in tudi o njenih knjižnih delih, ki so vsa posvečena dobrodelnosti.

Pred začetkom pogovora je srečanje z glasbeno točko popestril mladi kitarist, Miha Kralj, ki deluje pod okriljem učitelja, Mateja Baniča. Nato pa sta se voditeljica srečanja, Mirjan Štih in gostja, Vlasta Nussdorfer najprej dotaknili začetka njenega tožilskega dela, kjer se je že kot začetnica srečevala z mladoletnimi prestopniki, nasiljem v družini, zlorabami, itd. V času dela tožilke je pridobila veliko izkušenj, ki jih je uporabila v prostovoljnem humanitarnem delu, kar ni sodilo v opis del in nalog državne tožilke. Kot predsednica društva državnih tožilcev je bila leta 2003 pobudnica in ustanoviteljica Belega obroča Slovenije, društva za pomoč žrtvam kaznivih dejanj. V tej organizaciji že od začetka delovanja nudijo psihosocialno, pravno in finančno pomoč žrtvam kaznivih dejanj. Preko te organizacije so tudi opremili po vsej Sloveniji prijazne sobe, ki so namenjene pogovoru z otroki, žrtvami kaznivih dejanj.

Glede njene današnje vloge, ki jo opravlja kot varuhinja človekovih pravic, je povedala, da je to čisto drugo delo, kot pa delo državnega tožilca. Kot državna tožilka je pokrivala točno določeno področje, sedaj pa jih je veliko več. Delo varuhinje človekovih pravic razume kot poslanstvo, ne zaposlitev. Iskanju pravic za šibkejše in pomoči ljudem v stiski je namreč namenila precejšnji del življenja. Pri svojem delu se srečuje z mnogimi ljudmi, vedno pa si zabeleži, kaj vse mora postoriti. Po njenih besedah se v tem času izredno veliko pričakuje od varuha človekovih pravic. Pove, da ima omejene pristojnosti, je pa pomembno, da se opozarja, saj le tako lahko pride do konkretnih sprememb. Kot varuhinja človekovih pravic, si bo na vseh področjih prizadevala za izboljšave. Zaveda pa se, da vseh problemov ne bo mogla rešiti. Kot je to počela že v prejšnjih vlogah, bi tudi sedaj ljudem rada prinesla lučko upanja in jih usmerjala na pravo pot.

Njena literarna dejavnost je že ves čas posvečena dobrodelnosti. Napisala je že devet knjig in z njimi pomagala številnim posameznikom. V ta namen je ustanovila dva sklada. Prihodek od prve knjige Naše deklice z vžigalicami, ki popisuje zgodbe zlorabljenih deklic, je bil namenjen skladu Plamen dobrote. Bila je ena od pobudnic projekta Zagovornik – glas otroka, ki že nekaj let poteka v okviru varuha človekovih pravic in pri katerem ves čas sodeluje. Temu je namenila drugo knjigo Naši dečki z ulice. S skladom Hipokrat je pomagala darovalcem kostnega mozga.

V njeni zadnji knjigi Živi in pusti živeti , ki je izšla v Založbi Miš in je nastala ob devetem letu delovanja Belega obroča, je zbranih triintridesetih njenih kolumn, v katerih so izpostavljeni raznorazni problemi družbe in kjer išče poti kaj lahko storimo, da se življenje obrne na bolje ne samo za nas, tudi za druge.
Vsako poglavje v knjigi kaže drugo plat našega bivanja. Nariše nam njegove temne strani, včasih celo do brezupa črne – hkrati pa pokaže kako bi lahko, če bi mislili drug na drugega, če bi se tisti, ki imajo niti v rokah ne odločali s figo v žepu, če bi v širši skupnosti in v naših družinah pustili živeti drug drugemu, če bi si vsi prizadevali širiti če že ne dobrote pa vsaj pozitivno energijo.

Vlasta Nussdorfer je izredno zanimiva vsestranska oseba, ki je vedno znala opaziti in opozoriti na nerešene probleme. Pri tem pa si ni nikoli zatiskala oči, tudi še pred tako občutljivo tematiko. Ima posluh za stiske ljudi in pravičnost. Dokazala je tudi, da se da marsikaj premakniti na bolje.