V Dobu je biserno mašo daroval dr. Marijan Smolik
V Dobu pri Domžalah je bilo v nedeljo, 5. julija 2015, posebej slovesno. Pred farani in svojimi sorodniki je biserno mašo daroval dr. Marijan Smolik, ki v teh dneh obhaja 60 let duhovništva in predanosti svojemu poslanstvu.
Dobski zvonovi iz katerih so pritrkovalci izvabljali slovesne melodije, so večraj oznanjali, da je v Dobu poseben dogodek. Domačin dr. Marijan Smolik je daroval biserno mašo, se pravi 60 let duhovniškega poklica. Za ta namen so mu pred domačo hišo postavili velik mlaj, pred dobsko cerkvijo pa sta stala dva mlaja in napis Biseromašnik, bod` pozdravljen. Poleg domačega župnika Jurija Ferleža, so s slavljencem somaševali še dr. Anton Štrukelj, Marko Mohor Stegnar in Janez Gerčar, ki je v pridigi orisal bogato življensko pot dr. Smolika.
Dr. Marijan Smolik je bil rojen 3. septembra 1928 v Dobu pr' Bergant. Ko mu je bilo eno leto, sta bila oče in mama, oba učitelja, prestavljena na Koroško Belo. Tam je prejel prvo sveto obhajilo in bil leta 1939 birman. Nemci so družino pustili, da se je med vojno zatekla na tetino kmetijo, Marijanovo rojstno hišo, v Dob. Tako je v času vojne kmetoval, čeprav je že prej končal dva letnika šentviške gimnazije. Po vojni je v Ljubljani končal klasično gimnazijo. Leta 1949 je bil zaprt, ker je bil prijavljen za bogoslovje. Iz zapora v Kamniku so ga poslali v Beograd k vojakom. Po odsluženi vojaščini je eno leto študiral matematiko, nato pa odšel v bogoslovje in bil leta 1955 posvečen v duhovnika. Najprej je bil imenovan za kaplana na Brezovici, kjer je pomagal ob koncu tedna, predvsem na podružnici v Notranjih Goricah, kjer je učil verouk. Takrat je stanoval v Bogoslovnem semenišču, kjer je bil študijski prefekt in knjižničar. Leta 1957 se je začel pripravljati na doktorat, ki ga je zaključil leta 1963 z naslovom "Odmev verskih resnic in kontroverz v slovenski cerkveni pesmi", v katerem je popisal vse pesmi in pesmarice od srednjega veka naprej. Še med koncilom ga je leta 1963 škof Vovk poslal na študij liturgike na Institute Catholique v Parizu, kjer je opravil specializacijo in magistriral leta 1965. Ko se je vrnil, je postal predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani, v letih 1970–1976 celo prodekan in dekan. Nikoli pa ga ni zapustila ljubezen do knjig; skrbel je za 300 let staro semeniško knjižnico, za knjižnico v semenišču, za knjižnico Teološke fakultete, za Škofijsko pastoralno knjižnico in oskrboval Arhivsko zbirko slovenskega verskega tiska. Leta 1982 je prejel Čopovo diplomo za področje bibliotekarstva. Tudi pastoralno delo mu ni bilo tuje, saj je po Notranjih Goricah pomagal v župniji Šentvid pri Stični, nato pri sv. Križu na ljubljanskih Žalah in kasneje več kot 30 let v Šinkovem Turnu v župniji Vodice.
»Ob visokem jubileju mašništva našemu rojaku in slavljencu iz srca čestitam, se zahvaljujem Bogu za milost visoke starosti ter kličem: "Dragi Marijan, Bog te živi!", je biseromašniku dejal župnik Jurij Ferlež.
