Trinajst palčkov in princeska

Med 9.  in 13. avgustom 2022, je v Šalovcih potekal astronomski tabor. Skoraj vsi udeleženci so bili iz občine Domžale, z izjemo nekaj mentorjev in učencev, ki so jih na tabor usmerili kar sami. Zbralo se je veliko mladih, nadobudnih radovednežev, prav velike reklame si nisem privoščil, saj nas je že tako bilo skoraj 50.

Brez moje ekipe: Roberta Vilarja, Mirota Hribarja, Hermine Veber in Edija Umerja bi težko speljal tabor. Kuhinja (vsaj) petih zvezdic pripada seveda Robertu, ki se zares nagara. Robert je vsakoletni adut tabora, saj še tako neješči otroci, odrasli, ugriznejo v slastne vabe – jedi, ki jih skuha. Letos sem slavil manjšo obletnico, saj sem tabor organiziral že dvajsetič, od tega že trinajstkrat v Prekmurju. Številka trinajst v naslovu pomeni le, da smo ponoči imeli postavljenih prav toliko montaž in teleskopov – »cevi«.

Strokovne vodje tabora smo bili Aleš Rus, Jakob Žvab in Béla Szomi, med mentorji pa je bil tudi uspešni tekmovalec Vid Kavčič, ter ob Robiju in meni enakopraven garač, ki mu nikoli ni težko narediti ničesar, Jaka Lenček. A to še ni bilo vse, Jakob se je ob večerih, ko nam je vreme nagajalo, povezal s »čilskim« teleskopom – to je slovenski teleskop na planoti v Čileju, kjer so odlične razmere za snemanje. Večina montaž je bila EQ5 pro, a med njimi se je našel tudi kakšen Meade in EQ6, teleskopi so bili večinoma njutni od 15cm do 25 cm premera, imeli smo tudi dva refraktorja Williams optics ( FLT, Megres), ter en 25 centimetrski Schmidt Cassagrain.

Ker tabor vsako leto postreže s spoznavanjem zelišč in gob, je bilo malce razočaranja, saj o gobah ni bilo ne duha ne sluha, travniki pa so od žarkega Sonca bili povsem ožgani. Prav zato smo zeliščarili en sam dan. Priprave na tabor so bile izjemne, ekipa petih je že bila dva tedna prej na parceli, postavili smo šotore, pokosili, zatem pa sem pustil »mladce«, da malce uživajo na tej skoraj pol hektarja veliki parceli – čisto sami. Slednje so izkoristili tudi na koncu tabora, ki so ga nekateri seveda podaljšali še za tri dni.

Stranski produkti tabora so bile vložene paprika, sok aronije, marmelade in veliko kozarcev paradižnikove mezge. Več naravoslovja se ni dalo iztisniti iz tega peklenskega poletja. Kar se tiče astrofotografije pa lahko rečem, da je ekipa naših mentorjev »slovenska velesila«. Osnovni cilj: prenesti čim več znanja na mlade pa je vsako leto dosežen.

Naj se na koncu zahvalim še vsem, ki naš tabor podpirajo, večinoma so to starši nadarjenih otrok, ki sem jih učil. Tabor je obiskalo tudi mnogo radovednežev, novinar dela Boris Čibej in režiser Dušan Moravec se nista mogla načuditi velikemu znanju mentorjev, kot tudi njihovi potrpežljivosti ob stalnem spraševanju »firbcev«.

Predzadnji dan tabora, ko so oblaki zastrli nebo, pa sva z Enejem Lahom uprizorila manjši koncert za vse udeležence, na taboru je bilo namreč veliko odličnih glasbenikov – astronomov, na primer dolgoletna udeleženka tabora, Barbara Baš.

Kar se mene tiče, mi je kar odleglo, ker šotori čakajo na krpanje, opremo bom moral malce prenoviti, a za mano je še en osmišljen dogodek. Princeska – tako so v šali začeli klicati mene, ker sem večkrat ponovil: ne bodi no takšna princeska, pospravi za sabo.

Tako, tabor sem s tem »pospravil«, se vidimo ob letu osorej.

Avtor: Bela Szomi Kralj;  Foto: strokovne fotografije: Aleš Rus, Jakob Žvab, Jaka Lenček, Rok Felicijan, Luka Izak Tasič, Nik Vrhovec in Katarina Koderman/fotografije prizorišča: Marta Umer in Romana Tomšič