Vsako leto 28. aprila obeležujemo Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu, ki opozarja na pomen varnih in zdravih delovnih pogojev za vse zaposlene. Letošnja tema izpostavlja vlogo umetne inteligence in digitalizacije pri izboljševanju varnosti na delovnih mestih. Mednarodni strokovnjaki bodo razpravljali o tem, kako nove tehnologije preoblikujejo sisteme varnosti in zdravja pri delu v različnih sektorjih in državah.
Umetna inteligenca in digitalizacija nista več stvar prihodnosti – danes sta nepogrešljiv del našega vsakdana. Njuna uporaba vse bolj vpliva na delovno okolje in poslovne procese, pri čemer je ključnega pomena, da pri uvajanju novih tehnologij ne spregledamo človeškega dejavnika.
Robotske naprave že danes prevzemajo naloge v nevarnih okoljih – ravnajo s strupenimi materiali, delujejo pri ekstremnih temperaturah in opravljajo monotona, ponavljajoča se opravila. Digitalni senzorji in naprave pa omogočajo zgodnje zaznavanje nevarnosti in prispevajo k večji varnosti zaposlenih.
A kljub vsem prednostim nove tehnologije prinašajo tudi izzive. Nepravilna uvedba ali zanemarjanje varnostnih ukrepov lahko poveča tveganje za delovne nezgode. Prav tako odpira umetna inteligenca pomembna vprašanja glede zasebnosti, pristranskosti algoritmov in transparentnosti odločitev. Zato mora biti njena uporaba skrbno regulirana, etično premišljena in predmet širše družbene razprave.
Umetna inteligenca in varnost pri delu: priložnosti in izzivi
Čeprav umetna inteligenca lahko bistveno izboljša varnost in zdravje pri delu, prinaša tudi tveganja. Prevelika odvisnost od tehnologije lahko oslabi človeško presojo in pozornost, kar vodi v napake. Avtomatizacija nalog brez ustreznega nadzora lahko povzroči nepredvidene posledice.
Človeški dejavnik mora zato ostati ključen pri sprejemanju odločitev v kritičnih situacijah. Umetna inteligenca naj služi kot podporno orodje za analizo podatkov, prepoznavanje tveganj in optimizacijo procesov – njena uporaba pa mora biti premišljena in varna.
Pregled nezgod pri delu v letu 2024
V letu 2024 so delodajalci preko sistema Slovenske poslovne točke (SPOT) prijavili 14.349 nezgod pri delu, od tega:
- 383 na običajnem delovnem mestu,
- 606 na začasnem delovnem mestu,
- 26 pri delu na domu,
- 318 na napotenem delovnem mestu v tujini,
- 368 na službeni poti,
- 103 med organiziranim prevozom na delo ali z dela,
- 545, kjer mesto nezgode ni bilo določeno.
Izmed vseh prijavljenih nezgod (brez upoštevanja tistih med organiziranim prevozom) je bilo:
- 16 smrtnih nezgod,
- 916 težjih nezgod,
- 314 lažjih nezgod.
Podatki kažejo na ključne trende:
- Najpogostejši vzrok nezgod: izguba nadzora nad delovno opremo (28,4 %),
- Najpogostejši način nezgode: stik z ostrim ali grobim materialom (25,2 %),
- Najbolj prizadeta panoga: predelovalna dejavnost (32,7 %),
- Najpogosteje poškodovan del telesa: prsti rok (26,6 %),
- Spol poškodovanih: v večini primerov moški (69,7 %),
- Državljanstvo poškodovanih: večinoma slovenski državljani (74 %).
Te številke nas opominjajo, kako pomembna je nenehna skrb za varnost pri delu ter vloga delodajalcev pri uvajanju varnostnih ukrepov in pametne digitalizacije.
Smrtne nezgode v letu 2024
V letu 2024 je bilo prijavljenih 16 smrtnih nezgod pri delu, med katerimi so bili najpogostejši vzroki:
- padec z višine (5 primerov),
- prometne nesreče (3 primeri),
- padanje bremen (2 primera),
- nesreče zaradi premikajoče se mehanizacije (2 primera),
- nesreče pri premikanju delovne opreme (2 primera),
- zagrabitev delavca z delovno opremo (1 primer),
- udar električnega toka (1 primer).
Največ smrtnih nezgod je bilo prijavljenih v gradbeništvu. Žrtve so bile večinoma stare med 50 in 59 let, pretežno slovenski državljani, nekaj pa je bilo tudi delavcev iz Bosne in Hercegovine ter Kosova.
Sklepne misli
Učinkovita regulacija in odgovorno uvajanje digitalnih tehnologij sta ključna za izboljšanje pogojev dela. Z natančnim spremljanjem podatkov ter pametno in etično uporabo umetne inteligence lahko bistveno prispevamo k večji varnosti in zdravju zaposlenih ter zmanjšamo tveganja, ki jih prinašajo tehnološke inovacije.
Vir: gov.si
