S prihodom pomladi se na kmetijskih površinah začne sezona številnih zunanjih opravil, med katerimi je ena najpomembnejših prav košnja. A to obdobje sovpada tudi s kritičnim časom za prostoživeče živali – časom poleganja mladičev in gnezdenja številnih travniških vrst. Zato Ministrstvo za kmetijstvo opozarja na odgovorno izvajanje košnje in uporabo preverjenih metod za zaščito živali na kmetijskih zemljiščih.
Posebej ranljiva je srnjad, saj mladiči v prvih tednih življenja večino časa nepremično preležijo skriti v visoki travi. Ob nevarnosti se nagonsko pritisnejo k tlom, kar jih sicer zaščiti pred plenilci, a jih hkrati izpostavi tveganju poškodb pri košnji s sodobnimi stroji.
Tudi številne travniške ptice, kot so priba, poljski škrjanec in kosec, gnezdijo na tleh in so v času košnje pogosto ogrožene.
Zakon o divjadi in lovstvu v 32. členu določa ključne obveznosti za zaščito divjadi med kmetijskimi opravili, med njimi:
- Upoštevanje usmeritev iz načrtov za upravljanje z divjadjo.
- Varna uporaba fitofarmacevtskih sredstev, sicer odgovornost za škodo nosi uporabnik.
- Obvezna uporaba preventivnih sredstev na strojih, ki bi lahko ogrožali živali.
- Prepoved odstranjevanja mejic, grmovja in naravnih struktur med 1. marcem in 1. avgustom.
- Ohranjanje biotske pestrosti: vsaj desetina površine naj ostane v naravni zarasti.
Čeprav zakonodaja predpisuje varovalne ukrepe, praksa kaže, da njihovo izvajanje še ni dovolj razširjeno.
Ena najbolj učinkovitih, a enostavnih metod za zaščito živali je pravilna smer košnje. Namesto košnje od robov proti sredini (kjer so živali ujete), naj se začne v sredini travnika in nadaljuje proti robovom. Tako lahko živali pravočasno pobegnejo.
Na večjih površinah je priporočljivo najprej pokositi dva vzdolžna pasova ob robu, nato pa travnik pokositi od sredine proti robovom. Ob cestah pa naj bo košnja usmerjena stran od cestišča, da se prepreči, da bi živali bežale na cesto.
Uporaba verig na traktorjih za ustvarjanje hrupa je prav tako preprosta in učinkovita metoda za odganjanje živali pred začetkom košnje.
Na problematiko zaščite živali med košnjo opozarja tudi prof. dr. Rajko Bernik z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Poudarja, da zmogljivi kmetijski stroji danes bistveno zmanjšujejo možnosti za pravočasen umik živali.
V številnih evropskih državah so že uvedli vrsto ukrepov za zmanjšanje izgub:
- Prepoved košnje večjih travnikov (nad 1 ha) od zunaj proti sredini (npr. v Nemčiji in Avstriji).
- Prilagojeno časovno razporeditev košnje, da ne sovpada z najbolj občutljivim obdobjem za živali.
- Fizični pregledi travnikov pred košnjo, z lovci, prostovoljci ali posebej izurjenimi psi.
- Uporaba brezpilotnih letalnikov (dronov) s termokamerami, ki hitro zaznajo skrite živali – v Nemčiji je tako skupina Die Rehkitzretter v enem letu rešila več kot 5.700 živali.
- Preventivne metode: zvočni in svetlobni odganjalniki, strašila, opozorilni sprehodi.
Vir: gov.si
