Spet vrhunski astronomski tabor v Šalovcih

Ko sem še bil šahovski mentor, je bila skrivnost uspeha v tem, da sem zgradil nekakšen piramidni sistem, kjer starejši in tisti z več znanja učijo mlajše. Prav mi je prišel čisto vsak šahist, saj so tudi isti na videz slabši šahisti, z manj znanja, naučili najmlajše videti npr. dvopotezne mate. Žal mi je ta užitek, da sem šahovski mentor bil zaradi okoliščin odvzet, zato sem svoje moči usmeril v astronomijo, kjer smo dosegli zavidljive rezultate tako na tekmovalnem, kot na področju astrofotografije. Velik doprinos ne samo k domžalski, ampak tudi k slovenski astronomiji je vsakoletni astronomski tabor v Šalovcih, ki je zrasel s pomočjo podpore entuziastov, sponzorjev iz Domžale, velja omeniti tudi Občino Domžale, ki nas tudi že vrsto let vse bolj podpira. Tako je tudi letos bilo na taboru 7 učencev z zlatim priznanjem z državnega tekmovanja, trije med njimi so celo že okusili slast zmage. In kaj potemtakem delajo na taboru? Teoretično znanje poskušajo nagraditi s praktičnim, ki pa je mnogo bolj zapleteno učenje, saj moraš poznati kopico programov za vodenje teleskopov, ter lepljenje in oblikovanje slik.

Tako nas je okoli 40 med 9. 8. in 13. 8. pristalo v Prekmurju, na parceli, ki jo že 10 let posojam taboru. No, to, da je tam nekakšen mini kamp s tremi WC-ji, tušem, dvema kuhinjama, štirimi koriti, štirimi bivalnimi prikolicami in velikim ograjenim sadovnjakom sem do sedaj zamolčal. Seveda, imamo tudi elektriko, vodovod, kanalizacijo, po zaslugi Twin trade iz Domžal, oziroma A1 pa tudi internet. Starost udeležencev je bila med 5 in 62 let, večinoma so to bili osnovnošolci in srednješolci iz domžalske regije. Če sem se sprva bal, da bo ob odsotnosti nekaterih mentorjev tabor strokovno osiromašen, sem se motil. Strokovne vodje tabora smo bili Jaša Rebula, Aleš Rus, Jakob Žvab, ter moja malenkost, kot mentorji pa so se preizkusili Kika Szomi Kralj, Jaka Lenček, Franci Hribar in Vid Kavčič. Torej je 6 od 8 strokovnjakov bilo iz domačega loga. Teleskope smo imeli zelo različne, postavili smo jih 11. Zajem smo prav tako delali z različnimi kamerami: hlajene CCD, barvne in monokromatske planetarne kamere, ter prilagojeni in neprilagojeni DSLR-ji.

Šest se nas je odpravilo na tabor že prej, saj smo postavili večino šotorov in pripravili prizorišče. Ob tem smo ugotovili, da se je pokvaril teleskop moje šole, Meade LX200, a je to bila sreča v nesreči, saj smo zaradi tega več uporabljali mojega 250 mm, F4,8 njutna. No, 20 centimetrski dobson – čez njega smo z 9 mm in 2 inčnim okularjem radi pogledali vsi. V programu tabora imamo seveda tudi nabiranje gob, a lahko zapišem, našli smo jih le za dobro pest. Zato pa so se mladi preizkusili v nabiranju zelišč, na koncu tabora so nekateri odnesli domov za manjši karton lastnoročno nabranega domačega čaja. Slike same po sebi govorijo o tem, da je tabor bil uspešen. Tudi zaradi Robija Vilarja – kuharja, Hermine in Mira Hribar, ki pomagata pri vsem delu in Edija Umerja, ki skrbi za športne dejavnosti na taboru. Udeležencem, mentorjem in strokovnim vodjem samo kapo dol. Zgovoren je že podatek, da se sam niti do Branetovega (Vasiljevič) teleskopa, FLT-ja, kjer sem bil vodja skupine nisem prebil, tako zavzeti so bili »moji« mladi astrofotografi.

Nasploh sem zadnji dve leti nekakšen serviser opreme, če zobniki ne škripljejo pravilno, če teleskopi niso dobro kolimirani ali alignani.

Letos sem v spomin na že imenovanega B. Č.-ja kupil drona, a se do uporabe le-tega nisem prebil. Brane, ti, ki si samo še zvezdni prah, poglej, kaj si zasejal! Hvala!

Avtor: Béla Szomi Kralj

Avtorji fotografij: Jakob Žvab, Vid Kavčič, Juš Kocutar, Aleš Rus, Jaša Rebula, Eva Zavec, Kika Szomi Kralj, Mark Gedrih, Maja Ilar (prizorišče)