Slovenec leta 2013 je Kamničan Aleksander Doplihar, dr. med.
Nedeljski dnevnik je včeraj zvečer v večnamenski dvorani Term Čatež razglasil Slovenca leta 2013. V uredništvu so prejeli rekordno število glasov, le nekaj manj kot 30.000. Slovenec leta 2013 je postal vodja ambulante za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja Pro Bono, borec za pravice spregledanih, človek, močnejši od državne birokracije − ALEKSANDER DOPLIHAR, dr. med. iz Kamnika. Prav tako je šla tokrat še ena pomembna nagrada Kamničanu in sicer plaketa Jureta Robiča, ki jo je prejel triatlonec Miro Kregar.
Upokojeni zdravnik, ki je bil leta 2012 imenovan za častnega občana Kamnika, je dobil več kot 5.000 glasov bralcev Nedeljskega. O tem, s čim je prepričal bralce, največ povedo besede obrazložitve: »Eden izmed nominirancev, zdravnik ginekolog Stanko Pušenjak, je v pogovoru za Nedeljski dnevnik dejal, da bi moral vsak intelektualec del svojega znanja in spretnosti podariti drugim. Dr. Doplihar to počne že vse svoje življenje. Kot pravi sam, tudi zato, ker je zadoščenje, da lahko pomaga ljudem, vredno več, kot če bi le sedel, užival penzijo in nergal nad razmerami. Januarja lani si je, kot je zapisala novinarka Nedeljskega dnevnika Milena Dora, prislužil mesto v srcih ljudi. Sredi snežnega meteža sta z ženo odhitela v Goričko, le zato, ker je v Nedeljcu prebral zgodbo o tem, kako se nekomu godi velika krivica, kako je država izbrisala vse njegove pravice, ga poteptala v blato in zaprla zaradi tega, ker je njegov pes zaklal tri kure. Odšel je do Viktorja Sračnjeka, ki je moral zaradi nezmožnosti plačila kazni v zapor, ga kot prvi zdravnik po dolgem času pregledal, ob njegovi pripovedi pa ugotovil, da mu pripada pokojnina iz minulega dela. To je tudi dokazal in Viktor je jeseni dobil pokojnino. Aleksander Doplihar mu je vrnil dostojanstvo in upanje za dneve, ki prihajajo.«
Aleksander Doplihar, dr. med., borec za pravice spregledanih (Foto: spletna stran častni občani Kamnika).
Na prireditvi so razglasili tudi zmagovalca v lanskoletni akciji Naj godba Nedeljskega. Bralci so izbrali Pihalni orkester Svea Zagorje. Priznanje je dirigentu orkestra Petru Kudru podelil namestnik odgovornega urednika Nedeljskega dnevnika Boštjan Istenič.
Plaketo Jureta Robiča v spomin na tragično preminulega kolesarja so letos podelili četrtič, iz rok Toneta Fornezzija – Tofa pa jo je prejel triatlonec Miro Kregar.
Miro Kregar je bil na ultramaratonu na Havajih leta 2009 drugi, leta 2011 je bil tretji. Lani pa je premaknil meje mogočega. Svetovnega prvenstva v ultramaratonu na Havajih se lahko udeleži le 40 povabljenih ultramaratoncev, na preizkusu pa je treba preplavati 10 km, prevoziti 144 km na gorskem kolesu in potem 275 km na cestnem kolesu ter na koncu še preteči 84 km. Miro Kregar je lani pri 51 letih osvojil naslov svetovnega prvaka.
Miro Kregar premika meje v triatlonu (Foto: arhiv Trisport).
Prireditev so vodili Simona Vodopivec – Franko, Roman Končar in Marjana Grčman, za smeh so poskrbeli Moped show, Toni Gašperič in Franci Kek, z glasbenimi točkami pa so nastopili ansambel Saša Avsenika, kontratenorist Žiga Lakner, harmonikarja Miha Debevec in Tomaž Rožanec ter Pihalni orkester Svea Zagorje.
Večer glasbe, smeha in Slovenca leta so zaključili s posebnim presenečenjem. Butik Nedeljskega namreč praznuje 45 let, odgovorni urednik Zlatko Šetinc pa je Tonetu Fornezziju – Tofu, ki je bil kot tolikokrat doslej tudi tokrat prepričan, da nihče ne ceni njegovega dela, za skoraj polstoletno delo na Nedeljskem dnevniku izročil velik pokal. Takega kot se spodobi za zmagovalce, kar Fornezzi zagotovo je.
Letošnji nominiranci so bili Aleksander Doplihar, Geza Erniša, Dušana Findeisen, Toni Gašperič, Davorin Maglica, Lucija Mlinarič, Ahmed Pašić, Stanko Pušenjak, Barbara Pešut in Helena Žigon.
Aleksander Doplihar je postal 14. oseba, ki je v preteklosti akcije osvojila naslov Slovenca leta, in se je pridružil ljudem, ki so več kot zaznamovali zadnjih 26 let: Janezu Stanovniku, Milanu Kučanu, dr. Janezu Drnovšku, Davu Karničarju, Srečku Katancu, msgn. Alojziju Uranu, Borutu Pahorju, Danilu Türku, Petri Majdič, Dejanu Zavcu, Jožetu Colariču in Aniti Ogulin ter Brigiti Bukovec, ki je konec devetdesetih let na ločeni ženski lestvici trikrat zapored osvojila največ glasov.