Slepi in slabovidni planinci dokončali Slovensko planinsko pot
Sledili so svojim sanjam in stopali naprej z odločnim korakom, čeprav niso videli poti. Tako so skupaj izvedli 140 pohodov, prehodili več kot 97.500 kilometrov in osvojili tudi Triglav. S skupnimi močmi so premaknili meje mogočega. Z odtisom zadnjih dveh planinskih žigov, v Ankaranu in na Debelem rtiču, so inPlaninci v soboto, 23. septembra, sklenili prostovoljski projekt Slepi in slabovidni planinci po Slovenski planinski poti. Ta je od 8. februarja 2020 do danes po Slovenski planinski poti (SPP) popeljal več kot sto slepih in slabovidnih planincev, ki so jim planinska doživetja omogočili spremljevalci. Pridružili so se jim ìnPlaninci z okvaro sluha, gibalno ovirani in nevrorazličnih AMA. Tako se je na inkluzijskem pohodu ob prazniku slovenskega športa na Obali zbralo več kot 300 inPlanincev in njihovih spremljevalcev iz vse Slovenije, pa tudi gostje iz Hrvaške in Italije.
Slepi in slabovidni planinci so prva žiga na Slovenski planinski poti, na Mariborski in Ruški koči na Pohorju, odtisnili 8. februarja 2020, zadnja dva, v Ankaranu in na Debelem rtiču, pa 23. septembra 2023, v letu, ko ta pot – najdaljša in najbolj priljubljena vezna pot v Sloveniji ter ena najstarejših v Evropi in svetu – praznuje 70 let. V dobrih treh letih in pol se je po SPP podalo več kot sto slepih in slabovidnih, ki jih je na poteh spremljalo 155 spremljevalcev (planinski vodniki, gorski vodniki, alpinisti, gorski reševalci, spremljevalci), ki so v projektu sodelovali prostovoljno. V 156 dneh so izvedli 140 pohodov, trije pohodi so bili dvodnevni.
S podporo planinskih vodnikov in spremljevalcev so se povzpeli na številne zahtevne vrhove in med pohodi stkali mnogo prijateljstev, v najžlahtnejšem spominu pa jim bo ostal vzpon na Triglav. Na najvišji vrh Slovenije se je 18. julija 2023 povzpelo 19 slepih in slabovidnih, štirje nevrorazlični in gluhi pohodnik, spremljali so jih planinski vodniki, alpinisti in drugi spremljevalci.
Piko na i svojemu trudu in vztrajnosti so postavili 23. septembra, ko je na inkluzijskem pohodu pot od Ankarana do Debelega rtiča premagalo več kot 300 slepih in slabovidnih planincev, oseb z okvaro sluha, gibalno oviranih, nevrorazličnih AMA, prostovoljcev, njihovih spremljevalcev in družinskih članov. Tako so obeležili tudi 70 let Slovenske planinske poti, 130 let Planinske zveze Slovenije, dan slovenskega športa in mednarodni dan znakovnih jezikov.
“Ponosni smo, da smo dosegli vse, kar smo si v začetku zadali in napovedali. Hvala vsem, ki ste nam pri tem pomagali in v naš skupni projekt vložili svoje prostovoljne ure. Želim si, da naša poznanstva ne izzvenijo, ampak da si še naprej podarjamo te dragocene trenutke,” je ob odtisu zadnjega žiga v Dnevnik Slovenske planinske poti ganjeno dejala Ana Oražem, vodja delovne skupine Odločen korak – za slepe in slabovidne ni ovir, ki jo je na čelu pisane planinske karavane proti Debelemu rtiču spremljala soimenjakinja, ne le njena vodnica, ampak na planinskih poteh tudi njene oči.
Da so se lahko slepi in slabovidni planinci podali po Slovenski planinski poti, osvajali dvatisočake, se povzpeli na Triglav, doživeli skupinsko hojo, se veselili skupnih večerov in prebujanja v planinskih kočah, delili navdušenje in veselje ter se utrujeni, a zdravi in bogatejši za velike izkušnje vračali v dolino, sta omogočila Odbor Planinske zveze Slovenije (PZS) za planinstvo invalidov in oseb s posebnimi potrebami – Odbor inPlaninec ter Kulturno-prosvetno in športno rekreativno društvo (KPŠRD) slepih in slabovidnih “Karel Jeraj”.
Ponosna na inPlanince, njihove spremljevalce in podpornike sta bila tudi vodja Odbora inPlaninec Jurček Nowakk in njegova namestnica Marjeta Čič, ki sta ves čas podpirala projekt in skrbela za organizacijo pohodov. “Brez ekipe prostovoljcev in toliko izpeljanih pohodov ne bi mogli osvetliti izjemne želje posameznikov po osvajanju gora in potrditi tega, kar inPlaninci sami pri sebi že dolgo vemo – to je, da zmorejo, da so pomemben del družbe, da niso le opazovalci ali celo breme družbi. Z nekaj pomoči in spodbude so se premaknili s “kavča”. Za del dneva smo jim iz rok vzeli elektroniko in jim omogočili stik z naravo, svež zrak in družbo … A ni to lepo? InPlaninci niso edini, ki so z nami in zaradi nas redni obiskovalci gora. Tudi marsikateri prostovoljec, ki jih spremlja, bi kdaj ostal doma, tudi njegovo življenje je tako bolj polno in vedro,” je poudaril Nowwak in čestital vsem, ki so dosegli svoje planinske cilje in sanje ter dokazali, da so ovire samo v glavah. Napovedal je tudi nov projekt: med letoma 2024 in 2026 bodo inPlaninci hodili po evropskih pešpoteh in med svoje cilje zapisali osvojitev katerega od tritisočakov.
Da je zaključek poti slepih in slabovidnih po Slovenski planinski poti pravi praznik, in to ravno v letu, ko ta priljubljena pot praznuje 70 let, je izpostavil Miha Jakopin, predsednik KPŠRD Karel Jeraj, v katerem so lani s pohodom na Janče praznovali 60-letnico prvega organiziranega vzpona slepih na Triglav: “Marsikdo bi rekel, zakaj slepi sploh rinemo v hribe. Gore niso le razgled, goro čutimo na svoj način. Zvečer, ko se vrnemo domov, se dobro počutimo, bili smo v dobri družbi, ki je kot velika družina, in si pomagali. Pojdimo naprej z odločnim korakom!” Jakopin in njegova žena Simona sta tudi avtorja himne Odločen korak, ki so jo inPlaninci in njihovi spremljevalci doživeto zapeli tudi na sklepni slovesnosti pri Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič (CUDV Draga) na Debelem rtiču – Centru slovenske Istre Ankaran.
“Vaš praznik je praznik nas vseh,” je dejal predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan in osvetlil, kako veliko se je spremenilo v 130 letih, od ustanovitve Slovenskega planinskega društva, predhodnika PZS. A gore so ostale večinoma nespremenjene – in če stopimo skupaj, lahko dosežemo neverjetne stvari, je poudaril: “Letos mineva 70 let, odkar je prof. Ivan Šumljak, človek širokih obzorij, potegnil pot od Pohorja prek Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank, Julijskih Alp in Krasa do Obale. Kako je priljubljena, priča podatek, da je več kot dvesto tisoč ljudi kupilo Dnevnik SPP; enajst tisoč jo je prehodilo v celoti, nekaj med njimi tudi slepih. Šumljak si zagotovo ni mislil, da bo šlo po Slovenski planinski poti tudi toliko slepih planincev, če bi to videl, bi bil neizmerno vesel. Ne predstavljam si, kaj slepi doživljajo na Slovenski planinski poti, a če bi bilo to le fizično in ne tudi duševno doživljanje, se verjetno ne bi podali na pot. Hvala za vaš trud in čestitke za ta dosežek.”
Rovan in Nowwak sta najbolj prizadevnim in predanim inPlanincem in njihovim spremljevalcem podelila priznanja Planinske zveze Slovenije. Zlati častni znak PZS je prejela Ivana Leskovar, srebrni častni znak PZS Stojan Rozman, bronasti častni znak PZS pa Marjan Bogataj, Polonca Bogataj, Sašo Dreven, Marija Metlika, Silvo Oražem, Blaž Urh in Miran Žakelj. “Ljubi moji, danes sem neizmerno ponosna, da sem z vami. Najraje bi vsakega objela, in ker sem sama dobila toliko objemov, bom domov odšla bistveno bogatejša, kot sem prišla. Spremljevalci ne mislimo na kapitalistično bogastvo, ampak na bogastvo, ki ga vsak od vas prinaša v naša življenja. Vi ste pravi dar za nas in veliko več dobimo od vas, kot vi potrebujete od nas pomoči,” je žarela Ivana Leskovar.
Množici inPlanincev je dobrodošlico in čestitke izrekla tudi Tatjana Popović, direktorica Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič, Draga, iskreno jim je čestital predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Matej Žnuderl, predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Mladen Veršič pa je dogodek označil kot dan, ko slavimo vztrajnost, solidarnost in presežek, medtem ko je župan Ankarana Gregor Strmčnik ob čestitkah izpostavil, kako dobro se počuti med preprostimi, poštenimi in iskrenimi ljudmi. Jana Führer je v brajici prebrala pesem Jelke Vuk Novakovič Prijateljica bela palica, slovesno vzdušje pa je s svojo hudomušnostjo začinila voditeljica Urška Vučak Markež.
Organizatorji se za podporo pri izvedbi pohoda zahvaljujejo Občini Ankaran, Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič (CUDV Draga) na Debelem rtiču – Centru slovenske Istre Ankaran in sponzorjema, ki jih podpirata na vseh pohodih: Leku, članu skupine Sandoz, in podjetju NiceHash, kjer veliko vedo o visokih ovirah in so ob uspešno zaključenem projektu čestitali inPlanincem: “Gojimo globoko spoštovanje do vašega dela, do požrtvovalnosti, s katero ga opravljate, in do vsega truda in energije, ki ju vlagate v krepitev vloge inPlanincev.” Njihova podpora organizatorjem pohoda pomeni spodbudo za premagovanje novih izzivov.
Avtorica: Manca Ogrin/Planinska zveza Slovenije