Silvo Karo: od lesenega do zlatega cepina

»Moji nemirni duši, ki kot senca hodi za menoj že od rane mladosti, so gore dobro dele, v njih se je sproščal nemir, telo utrudilo, da je bila pot v dolino vesela, duša mirna in korak mehak. A dlje ko sem bil v dolini, več je bilo nemira in telo je klicalo po naporih. Silen je ta nemir in težko razumljiv mirnim dušam. Ta energija nemira pa ne pride kar tako, privre kot Soča ob neurju, ko ji podzemni svet Julijskih gora postane pretesen; takrat prihrumi izpod skalovja in divje zareže po strmi strugi navzdol, kjer ji mogočne skale in ozke soteske pobirajo moč in ostrino, da na koncu mirna privijuga do Jadrana.«

Iz knjige Alpinist, Silvo Karo

V soboto, 19. novembra 2022, je v francoskem Brianconu vrhunski slovenski alpinist Silvo Karo prejel zlati cepin za življenjsko delo.

Silvo Karo je bil rojen v vasi Brdo nad Ihanom blizu Domžal. Tudi sicer je bil z  Domžalami vedno tesno povezan, čeprav ga je reka življenja pred 11 leti odložila v kraški hiši v plezalnem raju v vasici Osp.

61-letni Silvo Karo, rojen v vasi Brdo nad Ihanom, se je s plezanjem začel ukvarjati leta 1977. (Foto: Marko Prezelj)

V svoji knjigi Alpinist, ki je izšla leta 2018, iskreno piše, da se lahko prav Planinskemu društvu Domžale in Občini Domžale zahvali, da je lahko obredel dobršen del svetovnih gorstev. Seveda ne pozabi omeniti tudi družine, Planinske zveze Slovenije in številnih sponzorjev iz Domžal in drugod, ki so ga podpirali na izjemni poti. Silvo Karo je bil dolgoletni član upravnega odbora Planinskega društva Domžale, nekaj let je bil tudi načelnik alpinističnega odseka. Vodil je alpinistično šolo in bil vodja prve šole športnega plezanja v Domžalah. Bil je pobudnik in vodja projekta izgradnje prve plezalne stene v Sloveniji leta 1988 v Hali Komunalnega centra in kasnejšega društvenega Plezališča na Rodici. Bil je član Gorske reševalne službe Slovenije – postaje Kamnik, od njene ustanovitve do leta 2010 pa je bil vodja enote za reševanje z višin in iz ruševin, ki deluje v okviru Planinskega društva Domžale v sistemu civilne zaščite Občine Domžale.

Silvo Karo na odpravi na Jalung Kang (1985). Znameniti modri sodi so bili za himalajske odprave najbolj priročni, saj je bila oprema mehansko in vremensko dobro zaščitena, istočasno pa so dobro služili tudi v baznem taboru, kot »omara«. (Foto: arhiv Silva Kara)

Organizatorji podeljevanja zlatega cepina so svoj izbor obrazložili z dejstvom, da so slovenski alpinisti v 80. letih prejšnjega stoletja očarali alpinistični svet. Od takrat so postali znani po drznih in hitrih vzponih v brezhibni tehniki po zahtevnih terenih. Med njimi je tudi Karo, ki je začel plezati v svojih najstniških letih, z vrhunskim alpinizmom pa se ukvarja od leta 1981. V tistem času se je povezal tudi z Janezom Jegličem in Frančkom Knezom, skupaj so sestavljali navezo »treh mušketirjev« in opravili številne vrhunske vzpone doma in v tujini.

Med vzponom v slapu Peričnik leta 2002. (Foto: Jaka Adamič)

Karo je tako postal že drugi Slovenec s to nagrado (poleg Andreja Štremflja), imenovano po njenem prvem dobitniku, Italijanu Walterju Bonattiju. S tem se je Karo pridružil drugim alpinističnim legendam, med drugim Reinholdu Messnerju, Dougu Scottu, Robertu Paragotu in Kurtu Diembergerju.

Skalnati obronek Šumberka, ki ga domačini Domžal poznajo pod imenom Knezove skale, V tej kratki steni so alpinistično tehniko spoznavali številni tečajniki alpinističnih šol Planinskega društva Domžale, na njej pa sta se kalila tudi oba legendarna domžalska alpinista svetovnega formata: Silvo Karo in Janez Jeglič – Johan. (Foto: arhiv Silva Kara)

V Knjižnici Domžale smo pripravili bogato in zanimivo zgodbo o Silvu Karu. Digitalna zgodba je namenjena predstavitvi in počastitvi tega izjemnega alpinista, skromnega človeka velikih dejanj, ki nam je prijazno zagotovil zadosti gradiva, s katerim smo lahko v naši knjižnici sestavili mozaik njegovega življenja, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. Zgodba opisuje njegovo otroštvo in mladost, prve stike s planinami in alpinistične začetke ter nekaj največjih odprav v njegovi izjemni alpinistični karieri. Obogatena je z izjemnimi fotografijami. Vabljeni k ogledu in branju zgodbe Silvo Karo: od lesenega do zlatega cepina, ki smo jo objavili na Kamri.

Avtorica: Kristina Galun

 

Tagi