Na pobudo Občine Domžale in Turistično informacijskega centra Domžale ter Čebelarskega društva Domžale so se v soboto, 7. avgust 2024 na tržnem prostoru začeli dogodki »Dobrodošli na plac«. Ledino so zaorala Čebelarska društva, ki so se predstavila na petih stojnicah, ena stojnica pa je pripadla Društvu vrtičkarjev Pod staro češnjo.
Na stojnicah, katere je obiskalo veliko obiskovalcev, saj je tržni prostor v neposredni bližini tržnice, so imeli čebelarji poleg prodaje Slovenskega kakovostnega medu različnih vrst ter propolisa, matičnega mlečka in cvetnega prahu, prikaz točenja medu, smukanje cvetnega prahu, razstavljeno so imeli čebeljo družino v panju in čebeljo družino, ki si je ustvarila satovje brez posredovanja človeka. Kot v naravi. Program je vodila Tanja Vidic Goršak . Čebelarje in obiskovalce je prišla pozdravit tudi županja Občine Domžale mag. Renata Kosec , ki je v pogovoru pozdravila skrb čebelarjev in vrtičkarjev za samooskrbo in s tem tudi za zdravje prebivalcev Domžal in okolice.
Tako so sodelovali Čebelarsko društvo Domžale, kjer je predsednik Andrej Jus predstavil delovanje domžalskih čebelarjev ter prikaz naravnega delovanja čebelje družine in delovanje čebelje družin v panjih. Nika Pengal , Gospodična Medična, je predstavila apiterapijo, katero izvajajo v čebelnjaku Čebelarskega društva Domžale pri Centralni čistilni napravi Domžale – Kamnik ter svojo ilustrirano knjigo »Skrivnosti gospodične medične«, ki je prevedena že v pet jezikov.
VIDEO
Čebelarsko društvo Krtina – Dob je predstavil njihov predsednik Marjan Koderman , ki je predstavil promocijski material, medene izdelke, med, panj z smukalnikom cvetnega prahu ter napravo centrifugo za točenje medu. Predlani so postavili v Dobu tudi čebelarsko učilnico, ki pa je zdržala samo eno leto, ko so jo lani nepridipravi zažgali, da je pogorela do tal. Sedaj so ob pomoči donatorjev in staršev mladih čebelarjev objekt postavili na novo, ampak bo še potrebno veliko truda in finančnih sredstev, da bo učilnica delovala. Dobski podmladek čebelarjev se namreč lahko pohvali z zlato, srebrno in bronasto medaljo z svetovnega prvenstva, kar je velik uspeh za društvo, imajo tudi dve šolani mladi mentorici, ki mlade dobske čebelarje pridno učita in pripravljata tako za delo s čebelami kot tudi za tekmovanja.
Predstavila sta se tudi čebelarja z Čebelarskega društva Lukovica, ki sta predstavila različne vrste medu, saj je v dolini Črnega grabna od Šentvida pri Lukovici do Trojan veliko pašnikov in gozdov, tako da čebele pridelajo kakovosten in odličen med različnih vrst.
David in Natalija Golob iz čebelarske družine Polzela sta tudi predstavila med različnih sort ter promocijski material, na vprašanje, če imajo v Savinjski dolini tudi hmeljev med, saj je tam ogromno hmelja, pa sta dejala, da bosta vprašala čebelarje iz Savinjske doline, kako je s tem.
Društvo vrtičkarjev Pod staro češnjo pa sta predstavila predsednica društva Vera Vene ter gospodar društva Anton Komat. Na stojnicah niso imeli medu in medenih proizvodov, so pa imeli ekološko pridelano zelenjavo in veliko vrst zelišč. Kolumnist v domžalskem glasilu Slamnik Anton Komat je pisal o pomembnosti lokalne samooskrbe in predlagal ustanovitev društva vrtičkarjev v občini Domžale. 18. marca 2022 je tako bilo v Domžalah ustanovljeno društvo Pod staro češnjo, v katerem so se zbrali občani, ki sodelujejo pri pridelavi lokalne hrane na skupnostnih vrtovih. Zavezali so se, da bodo lično urejeni in ograjeni vrtovi s tipskimi hiškami postali vzor za podobne zamisli v slovenskem prostoru, kar jim je uspelo, saj vedno več občanov iz Slovenije pride pogledat vrtičke in s tem znanje domžalskih vrtičkarjev prenesejo v svoje kraje.
Za kulturni program so poskrbele štiri mlade harmonikarice Glasbene šole Bučar. Nekaj besed je v pogovoru z povezovalko prireditve Tanjo Vidic Goršak spregovoril Simon Bučar.
Tako so si obiskovalci lahko nakupili že letošnji med, cvetni prah in propolis, ogledali delovanje čebelarskih društev, se seznanili z najnovejšimi ukrepi čebelarjev za ohranitev čebel, kajti če čebele izumrejo, bo izumrl tudi človek.
Naj medi!
Avtor Miro Pivar foto; video; Miro Pivar
