Potovalni tabor odraslih domžalskih skavtov

V soboto 31. avgusta 2013, ob šesti uri zjutraj, se je pred domžalsko cerkvijo začelo dogajati nekaj neprecenljivega. Z vseh strani Domžal ter Vira in Pšate smo se pripeljali odrasli katoliški skavti in skavtinje, ki delujemo v Bratovščini Veseli Osli. V svojih vrstah imamo že zelo aktivna nova skavta, ki sta v soboto popoldne dala obljubo v Ovsišah, a o tem pozneje.

Po sklicanem krogu in uvodni molitvi sta nam voditelja Maja in Matija predstavila potek dvodnevnega potepanja po gorenjskem koncu. Postajalo je vse svetleje. Pri zboru sta se nam pridružila tudi naša nova dušna pastirja, kaplan Janez Evangelist Rus ter župnik Klemen Svetelj, ki nam je za romarsko popotnico zaželel vse dobro na poti, ki jo bomo prevozili s kolesi. Ob koncu nam je župnik podal še svoj blagoslov.

Počasi smo odrinili. Na Mengeškem polju nas je razveselilo sonce, ki se je začelo dvigati izza moravških hribov. Veselje se je naselilo v naša srca, pedala pa smo zmerno poganjali, saj nas je ta dan čakalo okoli 60 kilometrov. Do potankosti smo dodelan načrt, kje se bomo vozili, kje bomo počivali, kje nas bo z dobrotami čakala spremljevalna ekipa dveh avtomobilov, ki so peljali naše nahrbtnike z potrebno opremo za spanje na senu in še kaj za povrh. Aktivnosti, kot je ogled proge, krajev, znamenitosti, prenočišča, so se dogajale vsaj dober mesec prej, pred tem potovalnim taborom.

Prvič smo se ustavili v parku Smledniškega gradu. Spremljevalna ekipa je že imela na mizah pripravljene dobrote, cel park pa je dišal po kavi. V senci drevesnih krošenj je bilo zelo veselo. Drugi postanek smo imeli pri gostilni Marinšek v Naklem, kjer smo se lepo najedli, kofetkali in odžejali.

Podali smo se naprej in se pripeljali do Podbrezja. Tu so imeli v petek popoldan veliko slavje, saj so Podbrežani 23-letnemu Darku Đuriću, dvakratnemu svetovnemu prvaku avgustovskega svetovnega prvenstva v plavanju Mednarodnega paraolimpijskega komiteja  (IPC) v Montrealu, pripravili veliko slavje. Zakonca Verica in Milan Debeljak, ki je kmet in pesnik, sta dveletnega Darka vzela iz rehabilitacijskega centra Soča kot petega otroka na Kočarjevo kmetijo. Odraščal je z vrstniki v Podbrezjah, bil vztrajen in postal svetilnik za današnje čase. S poznanstvom naših skavtov Matije in Blaženke Mali z Vira ter družino Debeljak iz Podbrezja je mali Darko nekajkrat preživel počitnice na Viru pri Malijevih. Tako so se dogovorili, da se dobimo pri Debeljakovih, saj je gospodar Milan dober poznavalec proti turškega tabora v Podbrezju, napisal pa je tudi enkratno pesnitev o zlatolasi Urški iz časa turških vpadov. Prebral nam je tudi nekaj strani svoje pesnitve. Seveda niso pozabili na dobrote, ki jih je ostalo polno od petkovega slavja, ter na pijačo. Darka žal ni bilo doma, saj je odšel v Ljubljano na sprejem h predsedniku Republike. Gospodar nam je na kratko razložil še zgodovino tabora, ki smo si ga pozneje tudi ogledali z vodičem, kjer nam je povedal kar nekaj zgodb o zgodovini tabora. Poslovili smo se od družine Debeljak in se odpravili do taborske cerkve.

Po ogledu smo se podali naprej po klancu navzdol, proti Podnartu. A nismo se ustavili tu, odpeljali smo se naprej do roba vasi Ovsiše, vpeto med travnike in gozdove, kjer leži Ekološka kmetija Porta. Ob prihodu so nas pozdravile muce, zajček in psička. Na kmetiji pa lahko vidite tudi ovce, krave, pujse in kokoši, ter njihove mladiče. Kmetija je samooskrbna in ima certifikat za ekološko kmetovanje. Obiskovalcem nudijo ekološko sveže mleko, jajca, domač kruh, zelenjavo, razne izdelke iz žit, suhomesnate izdelke in marmelade. Lahko se dogovorite za zajtrk ob krušni peči. Prostori za goste so opremljeni z originalnim pohištvom, kuhinja in kopalnica sta sodobni. Gostje posedijo na kozolcu toplarju, kjer si ogledajo zbirko starega orodja ali si privoščijo spanje na senu. Okolica vabi s sprehajalnimi potmi, pod hišo pa teče majhen potok, ki nudi sprostitev otrokom in odraslim.
Pričakala sta nas domači gospodar in gospodarica Marjan in Mimi Fister. Po pozdravnem srečanju smo pospravili kolesa v toplar, zatem pa smo se dogovorili, kaj bo kdo delal. Nato smo dvignili zastave, izpraznili prtljažnik spremljevalnega avtomobila z opremo za spanje na senu ter pripravili kosilo.

Po kosilu smo si razdelili delo. Mala skupina je ostala in pripravila mesto za oltar v toplarju, kjer je bila ob petih poldne sveta maša, ostali pa smo se podali v hrib kakšen kilometer daleč do ekološke njive, kjer smo pomagali pobirati fižol. Vrnili smo se ravno pred sveto mašo, kjer nas je že čakal letošnji dobski novomašnik Marko Mohor Stegnar. Maša je bila slavnostna, kot se spodobi. Prav tako so se nam pridružili tudi domači, saj je bilo prvič, da so imeli sveto mašo na svojem dvorišču. Po blagoslovu rutk sta zaobljubo dala zakonca Cirila in Jure Colnar, po dolgih letih spet dva nova skavta v naših vrstah. Po sveti maši smo se šli še nekaj iger in aktivnosti, po večerji pa smo imeli kviz pod toplarjem, kjer nam je Matija prevetril naše sive celice.

Ker je bila že noč, smo se podali na travnik za domačijo, kjer smo prižgali že prej pripravljena drva. Plamenčki so osvetlili okolico, mi pa smo pekli tvist, Janez pa nas je popeljal petsto let v preteklost, v zgodbi odkrivanja Amerike. Pridružili so se nam tudi domači. Po zgodbi smo se odpravili na toplar, kjer nas je že čakala slama. Prespali smo v spalnih vrečah pod streho. Bilo je enkratno in nepozabno spanje.

V nedeljo po zajtrku smo morali malo prizemljiti svoje ambicije, da bi šli uro prej na pot, kot je bilo v načrtu. Začelo je namreč deževati. Ker smo imeli med nami meteorologa Petra, je ta takoj pogledal na satelitsko sliko in dejal, da bo čez uro prenehalo deževati. Ni se zmotil, zato smo odrinili točno po prvotnem planu proti Romarski cerkvi Marije pomagaj na Brezjah, kjer smo ob pol dvanajstih imeli sveto mašo. Ravno na prvi september pred 110 leti so okronali Marijo pomagaj na Brezjah, zato so se že cel dopoldan vrstile svete maše ob tej častitljivi obletnici. Urška, Jure in Tone so sodelovali pri sveti maši z branjem beril in poslanico miru. Veliko občestva je bilo navdušenih nad našimi kroji, saj so nas še po sveti maši zunaj ustavljali in nas ogovarjali.

Počasi smo se podali nazaj, kjer nas je po klancih dol in gor spremljalo sonce, ki je lepo sijalo. V Naklem pri Kovaču smo imeli kosilo, zatem pa smo se podali še do vasi Predoslje, kjer smo mami naše skavtinje Magdalene zapeli nekaj pesmi, sama pa nam je deklamirala pesmico še iz svojih šolskih dni. Sicer je zaradi bolezni prikovana na posteljo, a 92-letnica ima še zelo dober spomin in je polna dobre volje, saj je zapela z nami.

Pot smo nadaljevali mimo Velesovega in Adergasa ter se ob 18. uri vrnili pred domžalsko cerkev, kjer smo, veseli in polni optimizma za naprej, prevzeli nahrbtnike iz spremljevalnega vozila. Po pozdravu smo se odpravili domov, polni lepih vtisov z tega dvodnevnega potovalnega romanja.

Hvala vsem, ki so se že pred romanjem aktivno udeleževali trasiranja proge, mestom postankov, ogledov znamenitosti in prenočišč, da se je vse tako lepo speljalo.

Ker se ta mesec začne začetek skavtskega leta, na tem mestu vabim vse starše, ki imajo kaj volje prebiti v naravi, da se nam pridružite. Ne bo vam žal. Naše dejavnosti si lahko ogledate na spletni strani http://veseliosli.wikispaces.com/home

Več fotografij pa boste našli TUKAJ.