Poglejmo si kaj vse se dogaja pod našimi nogami

Kanalizacija predstavlja zelo pomemben segment javne službe in če smo priključeni nanjo, imamo marsikatero skrb manj, kot pa če bi imeli greznico, katero je potrebno prazniti na določeno obdobje. Na območju občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče se prepleta kanalizacijsko omrežje v skupni dolžini 288 km. Večina te mreže, to je kanalizacijsko omrežje Domžal, Mengša in Trzina, je speljana na Centralno čistilno napravo Domžale-Kamnik v Študi. Občina Lukovica ima svojo centralno čistilno napravo v Vrbi. V občini Moravče pa sta dve manjši čistilni napravi, ena za naselji Moravče in Zalog ter druga za naselje Krašce.

Da kanalizacijsko omrežje deluje normalno ves čas skrbijo v sektorju kanalizacija Javnega podjetja Prodnik. Njihovo delo obsega pregledovanje in redno čiščenje cevovodov ter vzdrževanje 38 črpališč in 22 drugih objektov na kanalizacijskem omrežju. Poleg tega opravljajo tudi preglede s kamerami ter izvajajo redno praznjenje blata iz greznic in malih komunalnih čistilnih naprav.

Kako poteka delo v tem sektorju, sem se pozanimal tudi sam, saj sem z delavci Prodnika odšel na teren in si ogledal čiščenje cevovodov in črpališč, preglede s kamero in praznjenje blata iz greznic.

V zgodnjem jutru sem se najprej seznanil z delavci sektorja kanalizacija, ki ga vodi ga. Inge Waschl. Po prihodu v službo, delavci najprej operativnemu vodji del, Andreju Cerarju povedo realizacijo plana za pretekli dan, saj se, zaradi nujnih intervencij tekom dneva, lahko spremeni ritem dela. Nato pa je sledila porazdelitev nalog za tekoči dan.

Delavci sektorja kanalizacija Javnega podjetja Prodnik.

Čiščenje črpališč in cevovodov
Najprej sem se odpravil s Petrom Šarcem in Tonijem Resnikom na čiščenje črpališč v Dragomelj in okolico. Tam se namreč nahaja kar nekaj črpališč, ker je kanalizacijsko omrežje Dragomlja, Pšate, Bišč in Male Loke speljano navzgor, nazaj proti CN Domžale-Kamnik. Kot mi pove Peter, se črpališča preventivno čisti enkrat na teden, po potrebi pa tudi večkrat. V kontrolnem jašku na kanalizaciji, tik pred samimi črpališči, so nastavljeni lovilni koši, da ujamejo vse tisto, kar ne spada v kanalizacijo. Če ne bi bilo teh lovilcev v jaških pred črpališči, bi lahko prišlo do zamašitve črpalk, kar bi posledično pripeljalo do zaustavitve le-teh.

Črpališča in kontrolne jašek z lovilnimi koši se preventivno čisti enkrat tedensko, po potrebi pa tudi večkrat.

Na lastne oči sem se lahko prepričal, da so kontrolni jaški z lovilnimi koši izredno pomembni, saj so se v njih nahajale raznorazne stvari, tudi cunje. Peter opravlja delo s specialnim vozilom za čiščenje kanalizacije, t. i. kanal-jetom, ki lahko (kombinirano) nosi 11.000 litrov vode in blata. Pri čiščenju kanalizacijskih cevi in črpališč, se črpanje odplak kombinira s spiranjem z vodnim curkom, da se lažje odstrani nesnago, ki se je nabrala in hkrati dobro očisti jaške ter črpalke.

Kontrolni jaški z lovilnimi koši, ki se nahajajo pred črpališči zadržijo marsikaj, kar ne spada v kanalizacijo.

Ko smo tako očistili nekaj črpališč in jaškov, je bil kamion že poln blata, ki smo ga odpeljali na CČN Domžale-Kamnik. Nato je sledilo čiščenje kanalizacije na Rojski cesti v Domžalah, kjer so ob rekonstrukcije dela te ceste, položili nov kanalizacijski cevovod. Le-tega pa je bilo potrebno očistiti, saj se je v njem zaradi gradbišča, nabralo nekaj kamenja, ki bi kasneje lahko predstavljalo oviro pri pretoku blata.

Pregled kanalizacijskih cevovodov s kamero
Pomembno delo sektorja predstavlja tudi pregled kanalizacijskih cevovodov s kamero. Ker na JKP Prodnik ne razpolagajo s takšnim robotom – kamero, takrat ko opravljajo preglede, pokličejo na pomoč enoto iz VO-KA Ljubljana, ki se pripeljejo s posebnim kombijem, v katerem se nahajata dva robota in vsa tehnologija, ki spada poleg. Pomemben del opreme je tudi poseben računalnik z monitorjem, na katerem lahko delavci spremljajo vse kar posname robot, ob tem pa v računalnik vnesejo vse podatke, ki so potrebni, da lahko na licu mesta izdelajo končno poročilo pregleda.

Za preglede kanalicijskih cevi z robotom, pride na pomoč enota VO-KA Ljubljana.

Kot mi pove Andrej, se preglede s kamero opravlja, ko se zaznajo težave v kanalizaciji, kot so povečana količina peska, slab odtok, zamašitve, neznan kanal in se jih ne da razrešiti samo z običajnim terenskim ogledom. Pogosto pregled naročijo stranke, ker jih zaradi ponavljajočih se težav s kanalizacijskim priključkom ali greznico skrbi stanje priključka. Nekatere greznice in cevovodi, so namreč stari že 40, 50 let. Takrat pa še ni bilo ustreznega materiala, oziroma je material dotrajan, zato danes prihaja do počenih cevi, kar posledično pomeni, da lahko pride do porušitve cevovoda. Pregled s kamero se opravlja tudi za kontrolo pravilnosti izrisa katastra, saj so mnogokrat podatki nepopolni in pri tem lahko veliko pripomore notranji pregled s kamero, ki da natančno izmero.

Kadar se pojavijo težave v kanalizaciji je potreben pregled s kamero.

V času moje prisotnosti, smo se odpravili na štiri preglede s kamero. Najprej smo opravili pregled v Domžalah, kjer pa smo hitro zaključili, saj je bil cevovod poln peska že na začetku, zato je bilo potrebno cevovod najprej očistiti. Nato smo se odpravili v Trzin, kjer je starejša gospa prosila za pregled njihovega kanalizacijskega priključka, saj je bila prepričana, da je cev počena. Pregled je pokazal, da je imela prav. Gospa bo morala sanirati svoj kanalizacijski priključek. Za tem smo se odpravili še v Mengeš, kjer smo s kamero poiskali, kje je pripravljen odcep za priključek nove stanovanjske hiše na javni kanal in na javni cesti, na asfaltu, označili lokacijo priključnega mesta, saj novi lastnik stanovanjske hiše ni imel podatka, kje točno se nahaja njegov priključek. Nato smo se popeljali nekaj ulic stran, ker so tamkajšnji stanovalci sporočili, da se v tistem predelu nahajajo podgane. Kot mi pove Andrej, se podgane zadržujejo v bližini lokacij, kjer ljudje v odplake mečejo ostanke hrane. Po temeljitem pregledu živih podgan nismo videli, smo pa naleteli na mrtvo podgano. Povedali so mi tudi, da se podgane najraje zadržujejo v manj obremenjenih stranskih kanalih in priključkih, še posebej če so zaradi dotrajanosti cevi razpokane. Podgane te razpoke uporabijo za svoja bivališča, predvsem kadar imajo na voljo dovolj hrane.

Robot je dobro opravil svojo nalogo.

Praznjenje greznic
Mnogo prebivalcev ni priključenih na javno kanalizacijo in imajo MKČN ali pa še vedno greznico. Takšnim je potrebno na določeno obdobje sprazniti greznice ali odpeljati blato iz male komunalne čistilne naprave. Na teren sem se odpravil z Hašimom Velagičem in Primožem Mrčunom, ki z malo cisterno (zaradi lažjega dostopa), opravljata praznjenje greznic. Kot mi pove Velagić, na teden spraznita približno 40 greznic, delo pa opravljata po v naprej pripravljenem programu praznjenj. Na območju vseh petih občin, ki jih pokrivata, se nahaja 4200 greznic, od katerih jih dobrih 400 pripada kmetom, ki lahko sami poskrbijo za svoje greznice, vsem ostalim pa mora Prodnik greznico ali MKČN sprazniti vsaj enkrat v treh letih. Poleg rednega praznjenja greznic, je včasih potrebna tudi kakšna hitra intervencija, ko se kakšen priključek zamaši.

Na območju, ki ga pokriva JKP Prodnik se nahaja 4.200 greznic.

S tovornjakom, ki ima kapaciteto 6.000 litrov, smo se odpravili v Mengeš, kjer nas je že čakal lastnik, da mu spraznimo dve greznici. Praznjenje je potekalo dokaj hitro, bilo pa je malo težav s pokrovi greznic, saj so bili zelo težki. Na srečo je imel lastnik na voljo ročni viličar, s katerim smo si olajšali delo. Vsebino obeh izpraznjenih greznic, ki jo je bilo po besedah Velagića, okrog 5.000 litrov, smo odpeljali na CČN Domžale-Kamnik, kjer ob praznjenju kamiona poseben merilec izmeri količino pripeljanega blata. Na podlagi izmerjene količine stranka plača obdelavo blata na CČN Domžale-Kamnik, cena odvoza blata iz greznic pa se mesečno obračunana na položnici za komunalne storitve po porabljeni vodi.

Za praznenje greznic uporabljajo malo cisterno (6.000 litrov) zaradi lažjega dostopa.

Marsikaj zanimivega sem doživel na terenu z delavci sektorja kanalizacija, ki vsakodnevno skrbijo, da javna kanalizacija funkcionira tako kot mora. Spoznal sem tudi veliko novega in kaj vse se dogaja tam »spodaj.« Kot uporabnikom javne kanalizacije, nam je samo pomembno, da naša odplaka odteče od hiše ali stanovanja. Vse drugo pa je skrb teh ljudi, ki morajo poleg rednega dela, velikokrat tudi nepričakovano intervenirati, ne glede na dan ali uro.