Odrasli domžalski skavti v soju plamenčkov bakel že osemnajstič na Murovici

Že osemnajsto leto zapored smo odrasli katoliški skavti in skavtinje iz Domžal romali na Murovico, 743 m visok hrib, ki se vzpenja skoraj 500 m nad vasjo Dolsko. Zaradi svoje bližine in razgleda na Ljubljano je priljubljena izletna točka domačinov in tudi drugih ljubiteljev šodrastih hribov. Nič zato, če kdo od izkušenejših reče, da na tak šoder pa ne hodi, ampak samo v prave gore. Za nas rekreativne pohodnike je dobrodošel vsak kucelj, samo da se po službi malo razbremeniš in napolniš s pozitivno energijo.

V četrtek, 28. januar 2021, smo se odpravili na noči pohod na Murovico, ki ga priredimo vsako leto ob januarski polni luni. Letošnji pohod je že osemnajsti po vrsti, to leto pa odrasli domžalski katoliški skavtinje in skavti delujemo že dvajset let. Praznovanje seveda v letošnjem »šolskem« letu ni bilo zaradi NIJZ ukrepov. Če bodo razmere dopuščale, pa bomo praznovali v jeseni 2021, ko se bo začelo enaindvajseto leto delovanja odraslega skavstva na domžalskem.

Na Murovico vodi veliko poti, ki so primerne za krajše sprehode, daljše teke. Dostopi so z Dolskega, parkirišča pri pokopališču, z vasi Vrh, s Križevske vasi ter od Jemčevega znamenja nad Sveto Trojico. Srečali smo se na parkirišču pred Jemčevim znamenjem – kapelici na križpotju med Savsko in Moravško dolino ter cesto, ki pripelje z Domžalske strani. Po uvodni besedi smo prižgali bakle, plamenčki so v rahlem nočnem vetrcu zatrepetali, a kaj hitro so obliznili loj, obdan z gazo in veselo sprostili obilo luči v noč. Skozi krošnje dreves je zavijal veter. Zagrizli smo se v prvo strmino. Plamenčki so nam poplesujoč po baklah veselo razsvetljevali noč. Hodili smo zmerno, tako da je bil pogovor sproščujoč. Veje so kot roke pošasti visele nad nami, sence, ki so jih metali plameni bakel, pa so bile kot škrati, ki se podijo med debli in med grmovjem. Kakšnih deset minut pred vrhom smo se ustavili, ter se predali za nekaj minut nočnim gozdnim zvokom. Lepo je bilo stati v soju plamenčkov ter se osredotočiti na zvoke, ki so prihajali z neba (letala), z doline (avtomobili ) ter iz gozda šumenje vetra v krošnjah, šelestenje vej …

Ob pogovoru in nekaj kratkih počitkih, se z vrha Murovce v temno noč kar naenkrat oglasi mili glas zvončka. Ja, kar hitro smo prišli do vrha. Okrepčali smo se s sladkim priboljškom. Razgled na osvetljeno dolino je bil enkraten, tisoče lučk je svetilo ob cestah in domovih. Sledila je gasilska fotografija, nato pa počasi nazaj ob dogorevajočih baklah do Jemčeve kapelice. Plamenčki na baklah so ravno dogorevali, ko smo prišli do Jemčevega znamenja. V tej čarobni noči smo zapeli lepo pesem “Angelček varuh moj” v zahvalo za lep vzpon in spust ter še za varstvo za naprej.

Lepo je bilo, komaj čakamo naslednje leto, ko bo že devetnajsti pohod.

Avtor; Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar