Drugi dan praznika dela smo se odrasli domžalski skavti nameravali podati s starimi kolesi na izlet po okoliških domžalskih vaseh, a nam je slabo vreme prestavilo kolesarjenje na enega od prihodnjih lepših vikendov. Ker pa je po snegolomu še vedno tako, kot je bilo, saj se nihče ne pritakne odlomljenih vej, smo sklenili, da naredimo nekaj malega dobrega dela okoli cerkve Marije Vnebovzete v Domžalah, kjer je bilo poškodovanih in polomljenih večina vej na drevesih.
Sneg je bil težak in moker, veje pa že polno olistane, zato so se le-te pod težo lomile. Ob tej priložnosti se nas je devet odraslih skavtinj in skavtov odločilo, da počistimo veje in seveda tudi obnovimo drevesa, ki se bodo hitro olistala nazaj in za dobro leto ali dve bodo krošnje ponovno dajale senco. Veje smo rezali in jih nalagali na prikolico traktorja, debelejše veje pa smo povezali, narezane na okoli 30 cm, v butare, ki bodo prišle prav v krušni peči, ko se bo les posušil. Farani, ki so hodili na zgornji stari del pokopališča, so nam dejali, da smo naredili dobro delo, saj so se že bali hoditi pod polomljenimi vejami, ki so jih le vrata na vhodu na pokopališče držala, da niso padla na kakšnega mimoidočega.
Tri ure smo porabili, da smo vse pospravili in na koncu pometli ter se še posladkali z Majino pehtranko in kavo ter sokom in Blaženkinim štrudlom.
