Obisk osnovnih šol na Švedskem

V času šolskih zimskih počitnic, od 13. do 21. februarja, smo učiteljice OŠ Preserje pri Radomljah Mateja Peršolja, Karmen Pokorny in Manca Mihelčič, v okviru evropskega projekta Erasmus+, obiskale še zadnjo načrtovano državo – Švedsko. V tem šolskem letu so se sodelavke že seznanile z izobraževalnim sistemom zelene Škotske in zimske Finske.

Obiskale smo osnovno šolo v manjšem mestu Hultsfred, ki se nahaja v pokrajini Småland, od koder izvira znano podjetje Ikea. Mestece s približno 5.000 prebivalci leži ob severnem delu jezera Hulingen in je od Stockholma oddaljeno 340 km v smeri proti jugu. Morda Hultsfred prepozna kakšen ljubitelj rock festivalov, saj je bil med leti 1986 in 2011 prizorišče mednarodnega glasbenega festivala, na katerem se je v najboljših časih zbralo 32.000 obiskovalcev. 23 km severno od Hultsfreda leži Vimmerby, rojstno mesto Astrid Lindgren, ki ga večina obiskovalcev obišče, da bi si ogledali njeno rojstno hišo in/ali obiskali Svet Astrid Lindgren, v katerem se otroci zabavajo v družbi Pike Nogavičke in drugih literarnih likov, ki jih je pisateljica ustvarila.

Obiskale smo dve šoli: Lindblomskolan obiskuje okrog 450 otrok od 1. do 6. razreda, Albäckskolan pa okrog 400 otrok od 7. do 9. razreda. Na obeh šolah so nas prijazno sprejeli in nam omogočili spremljanje pouka ter vpogled v njihove segmente poučevanja. Pouk je ciljno načrtovan, napredek učenca pa učitelji spremljajo sproti – formativno. Prve »številčne« ocene, od A do F, otroci dobijo v 7. razredu, do takrat je ocenjevanje opisno. V razredu je od 18 do 24 učencev. Normativ učencev v razredu je 30, ravnatelj pa je popolnoma avtonomen pri oblikovanju razredov. Pouk se začne ob 8. uri in se konča do 13.30 za nižjo stopnjo ter do 14.30 za višjo stopnjo. Šolske ure se merijo v minutah. Minute posameznega predmeta na teden so predpisane, od učitelja pa je odvisno, kako si jih v tednu razporedi. Predmeti so podobni našim v slovenskih šolah, le da naš izobraževalni sistem daje več prostora umetnosti in športu (LUM, GUM, ŠPO), švedski pa ročnim spretnostim, npr. obdelovanju lesa in šivanju.

V času pouka imajo vsi otroci brezplačno kosilo, brezplačne so tudi vse šolske potrebščine in dneva dejavnosti – enega imajo poleti, drugega pozimi. V času pred in po pouku imajo otroci možnost vključitve v »fritids«, kar je švedska oblika podaljšanega bivanja. Do tretjega razreda starši otroke vpišejo v »fritids« in za to plačujejo 1,5 % plače mesečno, nato lahko otroci obiskujejo brezplačen »fritidsgård« in vanj poljubno prihajajo ter odhajajo. V obeh oblikah delujejo posebej za to usposobljeni učitelji. Razlika je v tem, da ima »fritids« urnik in vodene dejavnosti, v «fritidsgårdu« pa učitelji otroke zgolj varujejo.

Obe šoli imata bogato narodnostno in jezikovno sestavo: na nižji osnovni šoli, Lindblomskolan, prihajajo otroci iz 38 držav; veliko je otrok, ki so sami pripotovali na Švedsko, kar 40 %. Razlike med njimi so velike, vendar so učitelji vajeni diferenciranja in imajo na voljo tudi dobro pripravljene materiale. Tujci, ki ne govorijo švedskega jezika, so najprej vključeni v pripravljalne razrede. Vsi imajo ves čas šolanja tedensko ure v maternem jeziku. Poučujejo jih učitelji, ki so jim ti jeziki materinščina.
Izobraženih učiteljev na Švedskem primanjkuje. Vsako leto jih zmanjka kar 8.000. Priložnost za poučevanje lahko dobi vsakdo, kar ne vpliva dobro na kakovost poučevanja.

Po petih dneh novih spoznanj, primerjanja izkušenj in presojanja lastnega dela, smo se vrnile v Stockholm, kjer smo strokovne vtise dopolnile še s kulturnimi. Obisk švedskih šol je bila dragocena izkušnja, ki nas je obogatila, zato jo želimo podeliti s širšim krogom ljudi, da bi posredno obogatila še njih.