Ob 300 letnici rojstva Petra Pavla Glavarja virski čebelarji na Lanšprežu

Z ženo sva se organizirane prireditve – pohoda udeležila malo peš, malo z vozilom in zopet peš iz Komende kot vsi ostali pod vodstvom Čebelarske zveze Slovenije. Pohod je potekal v počastitev 300 let rojstva Petra Pavla Glavarja, rojenega 2. maja 1721 v Komendi, kjer je opravljal službo duhovnika. Poleg tega je bil še čebelar, sadjar, vinogradnik, kmet, gospodar …  Zato se spodobi, da ime in priimek velikega Slovenca Petra Pavla Glavarja pišemo z velikimi zlatimi črkami.

Na slovesnosti na Lanšprežu smo slišali številne pripovedi o rojstvu in življenju Petra Pavla Glavarja. Največ in tudi najbolj zanimivo sta o njegovem življenju povedala Anton Koželj, predsednik Čebelarskega društva Trebnje, ki je povsem zaslužen, da je Lanšprež sploh zaživel kljub nekaterim nasprotnikom ter Avgust Grilj, ki je povedal, da je bilo v letih 1950 – 1955 to področje, najbolj pa cerkev sv. Jožefa, v slabem stanju in zanemarjeno, zato je sam zaprosil tedanjega predsednika Čebelarske zveze Slovenije Valentina Benedetiča, naj prepreči nadaljnje uničevanje na Lanšprežu. Poseben poudarek je Avgust Grilj namenil visoko debelnemu sadovnjaku, ki ga je dal posaditi Peter Pavel Glavar. Ob tem je poudaril, da je bilo tem sadovnjaku okrog 600 sadnih dreves. Glavar je umrl 24. januarja 1784 in če dreves nepridipravi ne bi požagali, bi jih veliko več ostalo živih, ne samo nekaj malega.

Pred časom so čebelarji iz Trebnjega v tem sadovnjaku posadili 60 darovanih visokodebelnih sadnih sadik. Po besedah Avgusta Grilja predvidevajo, da bodo skupaj posadili vsaj 100 dreves, če še več. Na zaključku pridige pri sveti maši je prošt Jože Lap povedal svojo naslednjo misel: Če bi še danes sadili toliko sadnih dreves kot jih je Peter Pavel Glavar in uživali toliko jabolk, bi šle vse ambulante na dopust.”

Po zaključku slavnostne prireditve sva se srečala z Antonom Koželjem, s katerim prijateljujeva že nekaj let. Pohvalil sem njegovo prizadevanje in delo ter delo preostalih čebelarjev, ki so mu prisluhnili in uspeli. Med govori sem si zamislil, Glavar kot tudi njegov sadovnjak sta simbol napredka in znanja na Slovenskem. In zakaj bi samo domači čebelarji sadili mlada drevesa, kje smo pa ostali čebelarji, sadjarji, vinogradniki, kmetje? Prav o tem sva z Antonom tudi spregovorila. Vprašal sem ga, kako bi bilo, če bi se člani iz Čebelarske družine Vir pri Domžalah odločili, da darujemo sadno sadiko in jo posadimo na območju sadovnjaka. Navdušeno mi je odgovoril, da je to dobra zamisel.

Na sestanku Čebelarske družine Vir smo se o tej moji pobudi dogovorili in 5. novembra 2021, na območju kjer je že stal visokodebelni sadovnjak v Lanšprežu, s pomočjo domačih čebelarjev posadili dve stari sorti visokodebelnih sadik jablan Krivopeclja in Carjeviča. Na lesen kol, ki bo opora sadiki, smo pritrdili nerjavečo kovinsko ploščico z graviranim napisom Krivopecelj – Carjevič, 5. novembra 2021, Čebelarska družina Vir. Omenjene ploščice je graviral in nam jih podaril Stane Osenk, lastnik delavnice Elplin iz Domžal.

Po saditvi je začelo rahlo deževati, kar nas ni zmotilo, saj smo ob druženju pekli kostanj, Tone pa nam je še veliko povedal o zgodovini Lanšpreža. Vsi, ki smo na kakršen koli način spoznali VELIKEGA Petra Pavla Glavarja, Komendo in Lanšprež, se moramo iskreno zahvaliti samo Tonetu Koželju in njegovi ženi. Obema iskrena hvala!

Avtor: Viktor Svetlin; Foto, video: Viktor Svetlin

Komentarji uporabnikov
Tagi