Nepozabni spomini na tradicionalnem kampiranju

Športno društvo Preserje že 18 let ohranja tradicijo kampiranja, ki združuje člane društva v naravi. Letos smo se, kljub slabi vremenski napovedi, podali na novo pustolovščino proti Gorenji Trebuši. Pot nas je vodila skozi Idrijo in nato še celo uro vzpenjanja po gozdu, dokler nismo prispeli do domačije Gačnik. 

K sreči je bila hiša na domačiji dovolj velika, da smo si lahko letos privoščili prekršiti pravila kampiranja in nismo postavljali šotorov zunaj. Zaradi obilnega dežja smo spalne vreče in blazine razporedili po hiši ter tako preizkusili, kako je živeti s 35 ljudmi pod eno streho. Med nami je bilo 10 otrok, najmanjša udeleženka pa še ni dopolnila enega leta. Zase lahko rečem, da mi je bilo fascinantno, kako polno energije je čutiti, ko je toliko ljudi v eni hiši.

Po namestitvi sta se nam pridružila dva člana šole Gozdovništva, ki sta nas naučila zanetiti ogenj brez uporabe vžigalnika, postaviti bivak v gozdu ter se orientirati v primeru, da bi se izgubili. Opremljeni s pogumom, palerinami in škornji, smo se podali v gozd. Vsi, vključno z najmlajšimi, smo dobili prave nože in se naučili kako ga pravilno uporabljati. Nabirali smo listje po gozdu, ter ga nosili na mesto, kjer smo si postavili majhen bivak. Brez pretiranega dogovarjanja, smo vsi vedeli kakšen je naš cilj. O tem, ali so bolj uživali otroci ali odrasli, pa bi lahko razpravljali.

Večer smo zaključili z okusnimi idrijskimi žlikrofi, ki nam jih je iz gostilne Beli Kamen pripeljal 83-letni gospod. Po vrnitvi iz gozda so želodčki že res sestradani. Večer je bil nato namenjen rajanju z otroci, klepetu in družabnim igram.

Naslednje jutro smo po telovadbi obiskali dva slapova, kamor nas je pospremilo sonce in dobra volja. Popoldne pa smo se v treh skupinah pomerili v igrah, kjer smo morali uporabiti kreativnost – en del telesa je bil v vsaki igri onemogočen. Tako smo komunicirali neverbalno, brali iz ustnic, risali z nogami, ustvarjali z eno roko in podobno.

Po končanem tekmovanju smo si pripravili burgerje z natrgano svinjino. Na kampiranju se namreč vedno radi dobro najemo. Otroke smo razveselili s palačinkami, nato pa z večernimi sprehodom z lučkami. Obuli smo škornje in šli do bližnjega potočka. Predstavjajte si navdušenost otrok nad sijem lučk v vodi. Komaj smo se umirili in zaspali.

Ker v nedeljo ni bilo skrbi glede pospravljanja šotorov, smo se odpravili na razgledno točko Hudournik, ki ponuja čudovit razgled in je vreden obiska. Po povratku na domačijo smo s skupnimi močmi vse pospravili in se odpravili domov.

Najpomembnejše od vsega omenjenega je to, da smo se v teh treh dneh povezali kot se sicer ne bi mogli. V isti hiši smo delovali enotno, brez prepirov in s sodelovanjem. Otroci niso niti pomislili na telefone in televizijo, niti enkrat se niso sporekli in so se z lahkoto uskladili med sabo. Ta samoumevna pomoč, ki je v hitrem tempu vsakdana skoraj pozabljena, je ponovno oživela.

Kampiranje v oddaljenih krajih, brez signala, ponuja neprecenljive izkušnje, še posebej za otroke. Danes so kampi že skoraj udobnejši in prestižnejši od hotelov. Zato vam toplo priporočamo, da poskusite to izkušnjo tudi malo izven organiziranih kampov.

Za zaključek pa v imenu vseh povem, da se že veselimo naslednjega leta in nove zanimive odročne lokacije. Tradicionalno kampiranje športnega društva Preserje je več kot le oddih; je priložnost za povezovanje, učenje in ustvarjanje nepozabnih spominov.

Avtor: Teja Primc; Foto: ŠD Preserje