Na počitnice bo odšlo največ otrok do zdaj: Dežela junakov zbrala rekorden znesek 

Šlo je za otroke.

Za otroke, ki doma ne slišijo lepih besed. Za otroke, ki jih je strah. Za otroke, ki mislijo, da so sami. Zato Dežela junakov že dvanajsto leto združuje Slovenijo. Ne zato, ker bi otrokom podarili deset dni počitnic. Ampak zato, ker lahko teh deset dni pomenijo začetek nečesa večjega. Morda morje ne izbriše bolečine. Lahko pa otroku prvič pokaže, da obstaja svet, v katerem je sprejet, varen in vreden ljubezni.

In letos bo takšno priložnost dobilo največ otrok doslej.

Pred zadnjimi kilometri so svoje misli strnili tudi jutranji voditelji. Anja Ramšak je poudarila bistvo akcije: “Dežela bo poskrbela za počitnice, mi pa poskrbimo za to, da otrokom, ki so okoli nas, ne bomo vzeli otroštva in ljubezni.” Miha Deželak je posebej izpostavil Ceneta Prevca: “Ves čas poudarja, kako ste junaki vi, on pa ostaja skromen. Ampak tudi on je junak te zgodbe.”

Lara pa je pogled usmerila proti poletju, ki ga bodo številni otroci preživeli na Debelem rtiču: “Želim si, da bi to poletje čim več otrok dobilo nove prijatelje, da bi se kdo morda prvič zaljubil in da bi se lahko tudi kot odrasli z nasmehom spominjali teh dni, ko so lahko uživali tukaj.” Denis Avdić pa je še zadnjič spomnil, zakaj ta akcija obstaja: “Nisi to, kar misliš, da si. Nisi to, kar čutiš. Nisi to, kar govoriš. Si to, kar narediš.” In zaključil z mislijo, ki je zaznamovala letošnjo Deželo junakov:

Prehod iz Deželaka Junaka v Deželo junakov je bil eden največjih vprašajev letošnjega leta. Danes ni več nobenega dvoma.

Uspel je. Miha Deželak bo za vedno ostal obraz in legenda akcije. Človek, ki je več kot desetletje gradil zgodbo, ki je povezala Slovenijo. Cene Prevc pa je kot prvi med enakimi dokazal, da lahko to zgodbo pelje naprej. Kot je sam povedal med akcijo:

In prav to se je zgodilo.

Ljudje ga niso vzeli za svojega zaradi medalj. Niso ga vzeli za svojega zaradi športnih uspehov. Vzeli so ga za svojega zaradi njegovega srca. Ker je poslušal. Ker se je ustavil. Ker je bil med ljudmi. Ker ni igral junaka. Ampak je bil človek.

Tudi Miha je ob prihodu na Debeli rtič poudaril, da se je Cene vsakemu izzivu preprosto nasmejal v brk. “Zanj ni strmin. On gre. On pooseblja Deželo junakov.”

Ko je postalo jasno, da je Slovenija zbrala rekordnih 1.379.263,12 evra, so se po Debelem rtiču razlegli vzkliki navdušenja. Deževale so čestitke, objemi in solze sreče. Cene Prevc si je pred govorom vzel nekaj trenutkov zase, stran od množice in skušal zadržati čustva, ki so ga preplavila.

Nato je stopil pred ljudi in povedal: “Neverjetni ste!” Ob pogledu na zbrani znesek pa je vse skupaj vrnil tja, kamor je vedno sodilo – k otrokom.

“Predstavljajte si te otroke. Otroke, za katere sem gonil. Nimajo staršev, ki bi jih imeli radi. Takšne otroke želimo najti in jih pripeljati sem, na Debeli rtič. Da jih tukaj prevzamejo vzgojitelji, se z njimi igrajo in jim povedo, da jih imajo radi. Da gredo ti otroci domov z iskrico.” Med njegovim govorom so tekle solze.

Ker številka ni bila več samo številka. Pomenila je več otrok na morju. Več prvih prijateljstev. Več prvih zaljubljenosti. Več večerov brez skrbi. Več občutka, da si sprejet. Da si vreden. Da si ljubljen.

Ob koncu so se voditelji zahvalili tudi vsem, zaradi katerih akcija sploh obstaja.

“Hvala vam. Vsem vam. Najboljšim poslušalcem in podpornikom na svetu in najboljši Deželi junakov na svetu. Ker vi ste razlog, da ta akcija sploh obstaja. Ne radio. Ne mi. In absolutno ne Gargamel. Vi ste tisti, ki jo poganjate.” Danes se ena zgodba zaključuje.

Za največ otrok doslej pa se prav danes začenja poletje, ki ga ne bodo nikoli pozabili.

Avtor: Dežela junakov