Metod Vidmar, novi komandir Policijske postaje Domžale

»Svoj poklic vidim kot poslanstvo, katerega moraš imeti enostavno rad«

Policijska postaja Domžale, ki pokriva območje občin Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovica in Moravče je pred kratkim dobila novega prvega policista. Mesto komandirja Policijske postaje Domžale je po upokojitvi Božidarja Fekonje prevzel Metod Vidmar, ki je prve službene korake kot policist naredil prav v Domžalah. Na Policijsko postajo Domžale se je vrnil natanko po dvajsetih letih, med katerimi je osem let opravljal tudi delo namestnika konzula na slovenskem Veleposlaništvu v Republiki Makedoniji.

V dobrih 30-tih letih službovanja si je Metod Vidmar nabral ogromno izkušenj, ki jih bo kot prvi policist na Policijski postaji Domžale znal odgovorno izkoristiti, predvsem v smeri dobrih delovnih rezultatov, ciljno usmerjenemu delu ter graditvi v skupnost usmerjeno policijsko delo. Kot policist z dolgoletnimi izkušnjami svoj poklic vidi kot poslanstvo, katerega moraš imeti enostavno rad. In če bi se moral danes še enkrat odločiti kateri poklic naj si izbere, bi si Metod Vidmar ponovno izbral poklic policista.

Z Metodom Vidmarjem, novim komandirjem Policijske postaje Domžale, ki s ponosom pove, da je sprejel policijsko postajo v dobri kondiciji in policiste z veliko znanja in delovnimi navadami, smo opravili zanimiv pogovor.

Kje ste službovali preden ste prišli na PP Domžale?
Moji prvi »policijski« koraki so bili storjeni pred skoraj 30 leti prav tukaj v Domžalah. V času službovanja na Policijski postaji Domžale sem opravljal vsa policijska dela in ob tem tudi doštudiral na Višji šoli za notranje zadeve v Ljubljani. Zaradi službenih potreb sem bil leta 1994 premeščen na Policijsko postajo Kamnik, kjer sem opravljal dela namestnika komandirja. V letu 2004 se mi je ponudila možnost dela na našem Veleposlaništvu v Republiki Makedoniji, kjer sem osem let opravljal delo namestnika konzula in ob delu doštudiral na Fakulteti za Varnostne vede v Ljubljani. Po prihodu domov sem se vrnil v policijo in delo nadaljeval najprej na Sektorju kriminalistične policije in nato še na Uradu uniformirane policije na Policijski upravi Ljubljana. V novem delovnem okolju sem še dodatno pridobil nove izkušnje in znanje.

Če sedaj pogledam malo nazaj imam občutek kot da dejansko nikoli nisem zapustil Domžal, le zamenjal pisarno.

Kako sprejemate novo delovno mesto komandirja PP Domžale?
Na kratko, z največjo odgovornostjo. Spoznavam, da sem sprejel policijsko postajo v dobri kondiciji, policiste z veliko znanja in delovnimi navadami. Seveda si želim, da bi obdržal nivo dobrih delovnih rezultatov, prispeval k bolj ciljno usmerjenem delu, celovitim postopkom ter gradil v skupnost usmerjeno policijsko delo s ciljem kvalitetnejše odzivnosti policije in sodelovanja z ljudmi.

Kakšen je delovnik komandirja na PP Domžale?
Običajno sem v službi dopoldne in prvič na uro pogledam okoli dvanajste ure. Večkrat sam sebi po devetih, desetih urah dela rečem: «Dovolj je za danes!« Skratka, dela ne zmanjka nikoli in tudi vsega dela ne morem opravim sam, zato sem ponosen na svoje delavne in strokovno podkovane sodelavce.

Kakšne so varnostne razmere na območju, ki ga pokriva PP Domžale?
Ocenjevanje varnostnih razmer je nekako nehvaležno delo. Občutek varnosti je subjektivne narave in je odvisen od izkušnje, ki jih ima posameznik z varnostnimi dogodki. Vendar če primerjamo podatke s prejšnjimi obdobji smo lahko zadovoljni.

Letos smo obravnavali 2.672 kaznivih dejanj oziroma za 5 odstotkov manj v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. Policisti so tako v letošnjem letu odkrili za 18 odstotkov več storilcev kaznivih dejanj oziroma delež preiskanosti znaša polovico vseh kaznivih dejanj. Policisti so obravnavali tudi 15 odstotkov manj kršitev s področja javnega reda in miru.

S katerimi kaznivimi dejani se policisti PP Domžale najpogosteje srečujete?
Največji delež kaznivih dejanj predstavlja premoženjska kriminaliteta med katerimi izstopajo kazniva dejanja tatvin (1.200) in vlomov (510). Pri tem pa bi rad izpostavil tudi kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo in družin, povezana z nasiljem v družini. V letošnjem letu smo obravnavali 230 takšnih dejanj, kar je 127 primerov več kot v enakem obdobju preteklega leta.
Odkrivanje tovrstnih kaznivih dejanj zahteva veliko strokovnega znanja, saj se vse običajno odvija za štirimi zidovi in pogosto ostane veliko zamolčanega. Pri obravnavanju primerov odlično sodelujemo s Centrom za socialno delo.

Obremenjujejo nas tudi kazniva dejanja tatvin goriva na bencinskih servisih, ki so tesno povezana s tatvinami registrskih tablic. V zadnji seriji si je storilec na območju mesta Domžal preko noči protipravno prilastil kar 14 parov registrskih tablic. Storilci ukradene registrske tablice najpogosteje uporabijo za izvršitev sekundarnega kaznivega dejanja npr. tatvine goriva. V letu 2013 je bilo takih kaznivih dejanj nekaj čez 1.000 oziroma ena tretjina vseh kaznivih dejanj, ki smo jih obravnavali na območju Domžal. V letošnjem se je po dodatnih naših aktivnostih trend nekoliko zmanjšal.

Opozoril bi rad tudi na trend kaznivih dejanj pri katerih so v večini primerov oškodovanci tuji državljani, ki potujejo skozi naše območje. Storilec na bencinskem servisu najprej izbere potencialno žrtev, če ta še spi v vozilu jo prebudi, zvabijo iz vozila in pojasnjuje, da je nekaj narobe z vozilom. Med tem pa drug storilec iz vozila izvrši tatvino vrednih stvari. V nekaterih primerih storilci oškodovancem sledijo in jim med prehitevanjem kažejo, da je nekaj narobe z njihovim vozilom. V kolikor oškodovanci ustavijo svoje vozilo eden izmed storilcev na podoben način zamoti voznika, drugi storilec pa iz vozila izvrši tatvino vrednih stvari .

Prav tako se pojavlja trend kaznivih dejanj, ko storilec pozvoni na vratih in s pogovorom zamoti oškodovanca medtem, ko drugi storilec vstopi v hišo, stanovanje in iz njega izvrši tatvino predvsem denarja in manjših vrednih predmetov.

Navedeni obliki kaznivih dejanj poskušamo zajeti tudi z osveščanjem s pomočjo medijev.

Omejevanje zaposlovanja v javni upravi, čuti tudi policija, saj se marsikje srečujejo s kadrovsko podhranjenostjo, kar v praksi pomeni večja obremenitev za policiste. Kako je s tem na PP Domžale? Se srečujete še s kakšnimi drugimi težavami?
Kot vodja policijske postaje si seveda želim, da bi imel na voljo več policistov oziroma , da bi bila zasedena vsa sistemizirana delovna mesta (trenutno je zasedenost okoli 70%) . Občasno prihaja do zgostitev varnostnih dogodkov na katerih se pričakuje ukrepanje policistov. Takrat policija reagira glede na nujnost dogodka (npr. dogodki, kjer je ogroženo življenje ljudi imajo vsekakor prednost pred drugimi dogodki). Takrat se lahko ti pripeti, da je na posredovanje policije (govorimo o ne nujnih dogodkih in kadar ni na voljo policijskih patrulj drugih enot) potrebno počakati kakšno minuto več.

Pred leti je bila začrtana nova oblika sodelovanja in dela policije in sicer policijsko delo usmerjeno v skupnost. Gre za obliko sodelovanja policije, lokalne skupnosti in še nekaterih lokalnih organizacij, ki je usmerjeno v odpravljanje vzrokov, ki pripeljejo do nezaželenih posledic, kot so kazniva dejanja, prekrški in podobno. Policijsko delo usmerjeno v skupnost v večini zahodnih držav dobro deluje, pri nas v Sloveniji pa je v večini lokalnih skupnosti prišlo samo do imenovanja Svetov ali Sosvetov za varnost. Kje vi vidite priložnost, da bi ta oblika sodelovanja le zaživela? Dejstvo je namreč, da bi z odpravo marsikaterih vzrokov, ki pripeljejo do nezaželenih posledic imeli korist vsi, ki sobivamo v lokalni skupnosti.
Glavni namen je več partnerskega sodelovanja z lokalno skupnostjo, državnimi organi, civilno družbo s ciljem skupnega prepoznavanja in reševanja problemov ter na tak način izboljšati kakovost življenja. Zavedam se, da policija ne more biti učinkovita, če pri reševanju problemov ne sodeluje s skupnostjo. Zato je in bo v prihodnje moje in delo kolegov usmerjeno v skupnost, katero sem že preko občin pozval (priprava letnega načrta dela policijske postaje za leto 2015), da poda predloge za zagotavljanje varnosti, na območju ki ga pokriva PP Domžale.

Ljudje tradicionalno najbolj kritično ocenjujejo policiste in njihovo delo, kadar so kaznovani za kakšen prometni prekršek. Veliko bolj pozitivna ocena pa je podana takrat kadar jih potrebujemo. Kako vi kot policist z dolgoletnimi izkušnjami, skozi vaše oči vidite policista in njegovo delo?
Delo policista je odgovorno in spoštovanja vredno. Je poslanstvo in poklic, ki ga moraš imeti enostavno rad. Veliko je odrekanja, stresnih situacij, kar se lahko prenaša na ostale družinske člane. Zaradi tega je pomembno, da ima policist podporo in razumevanje tudi doma. Človeška narava je takšna, da težko priznamo napake in če smo zato kaznovani se mimogrede jeza stresa na druge npr. na policista. Policisti imamo pooblastila in ta pooblastila dajejo možnost tudi, da izrekamo sankcije, odvzamemo prostost osebam … Pri tem pa je naj pomembneje, da so postopki zakoniti in da se spoštujejo človekove svoboščine in pravice.

Policisti pri svojem delu skrbijo za varnost ljudi, hkrati pa so zaradi narave svojega dela izpostavljeni številnim nevarnostim. Pred kratkim je prišlo v Litiji do tragičnega dogodka, ko je voznik osebnega vozila, ki sta ga ustavila policista pri nadzoru prometa, s strelnim orožjem smrtno ranil policista. Kako policisti doživljajo trenutke, ki za njih predstavljajo morebitno nevarnost?
Policisti so dnevno izpostavljeni nevarnostmi, katerih se pogosto niti ne zavedajo oziroma se z njihovimi možnimi posledicami soočajo šele potem, ko popusti adrenalin. Vsak postopek je unikaten in predstavlja določeno stopnjo tveganja. Pomembno je urjenje, usposabljanje, da so postopki izvedeni zakonito, na podlagi danih pooblastil a kljub temu ob spoštovanju človekovih pravic in svoboščin.

Nam lahko zaupate od kje odločitev, da postanete policist? Bi se danes še enkrat odločili isto?
Spomnim se, da sem si želel postati miličnik že v otroških letih. Tudi, ko sem se moral v osmem razredu prijaviti na dve srednji šoli, sem čakal samo na odgovor iz Kadetske šole za miličnike. Šola v Tacnu mi je dala veliko več kot samo izobrazbo. Rad opravljam delo policista in verjetno bi bila danes odločitev enaka.

Pred kratkim se je na Bukovčevi cesti na Viru pri Domžalah zgodila tragična prometna nesreča s smrtnim izidom. Odziv tamkajšnjih stanovalcev je bil izredno buren, saj naj bi že kar nekaj časa pred nesrečo pristojne institucije tudi policijo opozarjali na prehitro vožnjo nekaterih voznikov in na celo t.i. cestne dirke, ki naj bi potekale na tisti cesti. Kje vidite rešitev za ta problem?
Policisti so bili že sedaj prisotni na tem delu Vira pri Domžalah. Je pa zaradi izvajanja drugih (nujnih) nalog nemogoče pričakovati 24urno prisotnost policistov na tistem območju.
Smo pa povečali prisotnost policistov na tistem območju ter se povezali z različnimi subjekti in bili pobudniki za ustanovitev Komisije, ki je opravila ogled Bukovčeve ceste v cilju iskanja rešitve. Po podatkih s katerimi razpolagamo, se bo v prihodnosti med rekonstrukcijo Bukovčeve ceste poskrbelo tudi za večjo prometno varnost.

Kako je na splošno z varnostjo v cestnem prometu na območju PP Domžale?
Trenutno beležimo 10% upad prometnih nesreč in manj telesno poškodovanih. 4 udeleženci so žal zaradi poškodb umrli, dva od teh na avtocesti Ljubljana – Trojane. Prav tako ni spodbuden podatek, da je bilo v 323 prometnih nesrečah povprečna stopnja 1.29 g/kg alkohola pri kar 29 udeležencih. Naše aktivnosti glede nadzora cestnega prometa že stopnjujemo in smo ugotovili za 4% več kršitev v primerjavi z letom 2013. Aktivnostmi bomo v do konca letošnjega leta še stopnjevali, predvsem glede ugotavljanja prisotnost alkohola pri voznikih, kršitev hitrosti in neuporabe varnostnega pasu. V jesenskem času bomo zaradi slabše vidljivosti posebno pozornost namenili tudi kolesarjem in pešcem, torej ugotavljanje kršitev, ki so med najpogostejšimi vzroki za prometne nesreče oziroma vzroki za hujše posledice.