Manj smrtnih žrtev v prometu, a napredek ostaja prepočasen

Evropska komisija je 18. marca 2025 objavila preliminarne podatke o smrtnih žrtvah v prometu za leto 2024. Po podatkih je lani v EU v prometnih nesrečah umrlo približno 20.000 ljudi, kar je 3 % manj kot leta 2023. Kljub temu je napredek pri zmanjševanju števila smrtnih žrtev v prometu prepočasen, saj večina držav članic zaostaja za ciljem EU, ki do leta 2030 predvideva prepolovitev smrtnih žrtev v prometu. Na vsako smrtno žrtev v prometu naj bi bilo v povprečju pet hudo poškodovanih, kar pomeni približno 100.000 hudo poškodovanih letno v EU.

Razlike med državami

Kljub splošnemu 3-odstotnemu upadu se stanje v posameznih državah precej razlikuje. V Grčiji, Španiji, Franciji in Italiji se je število smrtnih žrtev v zadnjih petih letih zmanjšalo, medtem ko se je v državah, kot sta Irska in Estonija, povečalo.

Po drugi strani pa Slovenija, skupaj z Belgijo, Bolgarijo, Dansko, Litvo in Poljsko, napreduje proti cilju 50-odstotnega zmanjšanja smrtnih žrtev do leta 2030. Romunija je prav tako dosegla znaten napredek (21-odstotno zmanjšanje od leta 2019), vendar še vedno ostaja država z najvišjo stopnjo smrtnosti v EU.

Najvarnejše ceste ima Švedska (20 smrti na milijon prebivalcev), sledijo ji Danska (24/milijon) ter Slovenija, ki se s 32 mrtvimi na milijon prebivalcev uvršča na osmo mesto med državami EU. Kljub temu je še vedno daleč od najvarnejših držav. Na drugi strani lestvice sta Bolgarija (74/milijon) in Romunija (77/milijon). Povprečje EU znaša 44 smrtnih žrtev na milijon prebivalcev.

Direktorica Javne agencije RS za varnost prometa, mag. Simona Felser, je ob tem izpostavila: “V letu 2024 je v prometnih nesrečah v Sloveniji umrlo 68 ljudi, kar je za 18 % manj kot leta 2023 oziroma najmanj doslej, odkar vodimo statistike. To je velik uspeh skupnih prizadevanj vseh deležnikov za večjo prometno varnost. Po drugi strani pa nas skrbi 12-odstotni porast udeležencev s hudimi telesnimi poškodbami v primerjavi s preteklim letom.” Agencija za varnost prometa je objavila dokument “Analiza in pregled stanja varnosti cestnega prometa v Republiki Sloveniji v letu 2024”, ki vsebuje primerjavo varnosti cestnega prometa v zadnjem petletnem obdobju (2020-2024). Podatki za leto 2024 so uradni na dan 3. marca 2025, vendar se lahko kasneje spremenijo zaradi posodobitve policijske baze podatkov.

Najbolj ogrožene skupine in dejavniki tveganja

Poročilo Evropske komisije za leto 2023 ugotavlja, da so ceste zunaj naselij najnevarnejše, saj se je na njih zgodilo 52 % vseh smrtnih prometnih nesreč. Sledijo ceste v naseljih (38 %) in avtoceste (9 %).

Moški predstavljajo več kot tri četrtine vseh smrtnih žrtev (77 %). Starejši od 65 let so vedno bolj ogroženi, saj predstavljajo 31 % vseh smrtnih žrtev, mladi, stari od 18 do 24 let, pa 12 %.

Največ smrtnih žrtev je med vozniki in potniki v avtomobilih (44 %), sledijo motoristi in mopedisti (20 %), pešci (18 %) ter kolesarji (10 %). V mestih so ranljivi udeleženci v prometu (pešci, kolesarji, motoristi, uporabniki električnih skirojev) udeleženi v skoraj 70 % vseh smrtnih nesreč.

EU strategija za večjo varnost v prometu

Vsaka smrt na cesti je preveč. EU si do leta 2030 prizadeva prepoloviti število smrtnih žrtev in hudih poškodb v prometu, dolgoročno pa do leta 2050 doseči “Vizijo nič” oziroma nič smrtnih žrtev.

Marca 2023 je Komisija predlagala ukrepe, kot so posodobljene zahteve za vozniška dovoljenja, strožjša pravila za čezmejno kaznovanje prometnih prekrškov in izboljšanje zakonodaje tehničnih pregledov za zmanjšanje števila nevarnih vozil na cestah EU. Prometna varnost ostaja ključni element evropske strategije trajnostne in pametne mobilnosti.

Vir: www.avp-rs.si