Legendarni fički in njihovi lastniki so se družili v Lukovici
6. mednarodno fičko srečanje in 10. obletnica Fičo kluba Slovenije
"V Sloveniji je ohranjenih še okoli štiristo fičkov, a takih, ki jih ljudje takole pokažejo, je bistveno manj, le okoli sto, mogoče sto petdeset. Imamo srečo, da smo to dediščino še pravi čas začeli ohranjati. Obnavljati in vzdrževati jih je težko, saj rezervnih delov ni, zato je treba veliko iznajdljivosti, predvsem pa ljubezni. Je pa res, da se fički zdaj tudi malo uničujejo, saj jih praktično ne vozimo," je dejal eden od udeležencev 6. mednarodnega srečanja fičkov in 10. obletnice Fičo kluba Slovenije, ki se je potekalo v soboto, 25. marca 2017, v Lukovici.
Starih fičkov je po garažah še precej, a pri nas naj bi jih bilo ohranjenih le še nekaj sto. Številni fičoti so se skupaj s svojimi lastniki na lepo, toplo in sončno soboto, ki je kar vabila na izlet, pripeljali na srečanje fičkov v Lukovico. Šlo je za 6. mednarodno srečanje, ki ga je ob svoji deseti obletnici organiziral Fičo klub Slovenija. Na trgu v središču Lukovice se je zbralo več kot sto teh simpatičnih starodobnikov iz vseh koncev Slovenije, pa tudi Hrvaške, Avstrije, Srbije in Bosne. Med bencinskimi fičoti sta se znašla tudi dva, ki prisegata na električni pogon, karoserija pa ostaja fičotova.
Pričetek srečanja se je začel ob 8. uri na trgu v Lukovici, kjer je prihajajoče goste starodobnikov pričakala glasba Godbe Lukovica. Nekaj besed je v uvodu spregovoril tudi župan Občine Lukovica, Matej Kotnik ter jim zaželel prijetno dopoldansko druženje v njihovi občini. Za glasbo je poskrbel ansambel Krajcarji. Gasilci iz Lukovice pa so pomagali pri usmerjanju na panoramski vožnji in na prireditvenem prostoru.
Trg v Lukovici so preplavili ljubitelji starodobnikov, ki so govorili jezike nekdanje skupne države Jugoslavije, zato se ni bilo težko sporazumeti z njimi. Na vprašanje lastnikom, zakaj so fički tako priljubljeni, je marsikateri z zanosom dejal: "S fičkom lahko prideš povsod, če le imaš s sabo pravi izvijač in ključ, saj ga človek lahko popravi sam. Elektrike ima ves avto toliko, kot jih imajo sodobni samo v enih vratih."
"Ja, pogon ima na zadnja kolesa, zato gre tudi bolj v blaten in razmočen hrib, ker se teža upre na zadnji pogonski kolesi," pridoda drugi. Tretji se malo pošali: "Fičo je avto za zaljubljence. Če se fant in dekle sporečeta, je fičo tako majhen, da se morata v njem tiščati skupaj. Je pa to tudi avto, ki nima nastavljivih sedežev. Kdor ima toliko denarja, da kupi fička, ima tudi toliko denarja, da ljubico pelje v hotel. Tisti, ki imajo drage in lepe avtomobile, pa nimajo denarja za hotel." In vsa prisotna skupina se je hudomušno zasmejala, da je odmevalo po trgu.
Fičo klub Slovenije obstaja od 24. septembra 2006. Klub je ustanovilo šest članov. Doslej so organizirali pet srečanj, letošnje je že šesto, ki je že drugič mednarodno, saj se ga udeležujejo tudi lastniki fičkov iz Srbije, Hrvaške in BiH. Udeležencev današnjega srečanja je po besedah enega od organizatorjev vsaj 106. Podelili so namreč toliko štartnih številk, medtem ko natančno število avtomobilov ni znano, saj so še kar prihajali. Ob dvanajstih so se vsi podali na panoramsko vožnjo Lukovica-Vrba-Prevoje-Lukovica, ob pol dveh so imeli skupno kosilo v Lukovici, zatem pa so se odpeljali na druženje v Hotel Mons v Ljubljani, kjer jih je čakala pogostitev in zanimivo predavanje o zgodovini fička, druženje pa so nadaljevali pozno v noč.
Fičke so izdelovali od leta 1955 do leta 1985 in v Lukovici so bili na ogled mali starodobniki vseh starosti, tudi tisti z najstarejšo letnico. Kar težko si je zamisliti, da so bili fički nekdaj avto za vso družino, a kot kaže, prav zato ostajajo eden bolj priljubljenih starodobnikov. "Velikokrat nam kdo pomaha, ko se peljemo mimo", zatrjujejo lastniki fičkov, med katerimi so vse pogostejši tudi taki, ki so se rodili kar nekaj let po tem, ko so fičke že prenehali izdelovati.
Med lepo urejenimi in zloščenimi fički vseh barv so bili na ogled tudi policijski in rešilni fičko ter nekaj kabrioletov. 640 kilogramov težki, 1,4 metra visoki in nekaj čez tri metre dolgi mali starodobniki, so se s svojimi lastniki na ogled postavili številnim obiskovalcem, ki jih je privabila nostalgija, saj je bilo precej obiskovalcev kar krepko v letih.
Začetek je bil leta 1955 na sejmu avtomobilov v Ženevi, ko so vozilo predstavili kot povojni italijanski ekonomski čudež. Ko je nekaj let pred tem Fiatov glavni inženir Dante Giacosa (1905-1996) dobil nalogo, skonstruirati malo vozilo, katero bo za razliko od legendarnega Topolina 500, ki ga je projektiral davnega leta 1936 in kateri je postal vzor mnogim proizvajalcem malih avtomobilom, kateri je omogočil poceni in udoben prevoz za štiri potnike.
Leta 1955 je Zastava v metropoli Kragujevac začela z proizvodnjo tega modela po Fiat 600 in proizvodnja je trajala do leta 1985. Najprej je bil proizveden 600D z 767ccm (29 KM) kubičnim motorjem kot posodobljena različica Fiata 600 z 633ccm (21,5 KM) kubičnim motorjem in je bila konkurenčna serija Fiata v Jugoslaviji. Od leta 1962 se začne proizvodnja Zastave 750M. Razlike nastanejo leta 1970, ko Fiat preneha z proizvodnjo tega modela. Prvi model je bila Zastava 750M. Zatem pride model Zastava 750S, z spremenjeno notranjostjo. Zastava 750 Special nastane leta 1979, nov in močnejši 22 kilovatnim motorjem od Fiata 850 je omogočil temu malčku hitrost do 120 km/h. Imel je vodno hlajeni štiri cilindrični motor z 633 ccm in 16 kW (21,5KM), postavljen zadaj s pogonom na zadnja kolesa in samostojnim vzmetenjem na vsa štiri kolesa. Razen bloka motorja so glava, menjalnik in ohišje diferenciala iz litega aluminija. Cel sklop je tehtal 108kg, cel avtomobil pa 585 kg. Dosegel je hitrost do 120km/h z malo porabo goriva in z simpatično karoserijo pa je v trenutku osvojil srca mnogih in začel ustvarjati glavobol konkurentom. V prvih petih letih je bilo prodano milijon primerkov. 1980 leta je bil na beograjskem sejmu predstavljen model Zastava 850 v osnovi isti avtomobil kot 750S, vendar z večjim in močnejšim 843 kubičnim, 23,4 kw motorjem, kateri je imel največjo hitrost 125 km/h. 18. novembra, leta 1985 je bil izdelan zadnji fičo (rumene barve), skupaj so jih v Kragujevcu izdelali 923.487.
Še dobro, da je še toliko ljubiteljev in zanesenjakov, ki ohranja te starodobne fičke, s katerimi so nekdaj cele generacije prepotovale vso Jugoslavijo, da so prišli na morje do zasluženega oddiha.
