Kam teče Kamniška Bistrica?

Zavod REVIVO je v domžalski knjižnici organiziral okroglo mizo z naslovom “Kam teče Kamniška Bistrica?”, na kateri so poskušali dati novo perspektivo reki Kamniški Bistrici in njeni okolici. Na okroglo mizo so povabili zainteresirano javnost, da se aktivno vključijo v odprt pogovor o različnih možnostih in željah upravljanja reke Kamniške Bistrice in njenih obrečnih površin.

Zanimiva in poučna okrogla miza je potekala v torek, 31. januarja 2023, dogodku pa je bil dodan tudi spremljevalni program potujoče razstave »Iz spomina Kamniške Bistrice«, ki se tokrat na ogled v Knjižnici Domžale, ogledate pa si jo lahko do 17. februarja 2023.

Kam teče in bo tekla reka Kamniška Bistrica v naslednjih letih, so na okrogli mizi spregovorili županja Občine Domžale, mag. Renata Kosec ter strokovnjaki dr. Polona Pengal, vodna biologinja in direktorica Zavoda REVIVO, dr. Marjetka Levstek, predsednica Slovenskega društva za zaščito voda in vodja laboratorija v Centralni čistilni napravi Domžale – Kamnik in dr. Tomaž Lavrič, dr. upravnih znanosti ter član Ribiške družine Bistrica Domžale. Moderator okrogle mize je bil Damjan Habe iz HD&H, usposabljanje in svetovanje.

V uvodu je vse zbrane pozdravila Eva Horvat, mag. ekologije in biodiverzitete iz Zavoda REVIVO. Tokratna tema pogovora o prehodnosti vodotokov za ribe in druge vodne organizme je bila res zanimiva. Gostje okrogle mize so spregovorili o ozaveščanju širše javnosti, kako negativen vpliv imajo pregrade, jezovi in pragovi na rečne organizme, delovanje rečnih ekosistemov in zagotavljanju poplavne varnosti. Podali so tudi alternativne rešitve ter potrebne načine načrtovanja in upravljanja z rekami, ki lahko sočasno zagotovijo poplavno varnosti in dobro ekološko stanje.

Okrogla miza je bila namenjena tudi ozaveščanju širše javnosti o novih pristopih upravljanja z našimi vodnimi telesi, ki sočasno izboljšujejo poplavno varnost in vračajo elemente narave v urbana okolja. Na naravi temelječe rešitve se namreč v svetu uporabljajo že vrsto let in v projektih renaturacije vračajo rekam in potokom nekdanjo naravno lepoto in biotsko pestrost. Kot je bilo slišati iz ust gostov okrogle mize, ohranjanje narave ni naloga ali storitev, ki jo izvajajo za to usposobljeni strokovnjaki, ampak je način življenja. V Centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik dajo veliko poudarka na spoznavanje poti vode, ko priteče iz pipe pa vse do čiščenja voda. Posebej zanimivo je vedeti, kakšna bi bila videti Kamniška Bistrica, če ne bi bilo čistilne naprave. Čiščenje odpadne vode se ne začne na čistilni napravi, ampak doma. Pomembno je, kaj mečemo v odtoke, kjer se najdejo palčke za ušesa, hrana, odpadna olja in podobno. Ljudje na vsakem koraku na različne načine in v različni meri posegamo v naravo, prepogosto pa se niti ne zavedamo kratkoročnih, kaj šele dolgoročnih škodljivih učinkov s svojimi dejanji. Zato naravi v veliki meri lahko pomagamo že z izbiro načina izvajanja vsakodnevnih aktivnosti, pri katerih pomislimo tudi na njihov vpliv na naravo. V Centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik tako očistijo več kot devetdeset odstotkov vode.

V občini Domžale si bo nova lokalna oblast prizadevala k čim boljšemu ohranjanju narave in porečja Kamniške Bistrice, zato pozivajo vse deležnike, da se zglasijo na pogovore na Občino, kjer bodo skupaj poiskali rešitve in jih udejanjili, kolikor to na vodnem toku dopušča občinskim pristojnostim.

Ribiška družina Bistrica Domžale upravlja z vodami Bistriškega ribiškega okoliša, ki so na območjih devetih občin: Domžale, Mengeš, Trzin, Moravče, Lukovica, Kamnik, Komenda, Cerklje na Gorenjskem in Dol pri Ljubljani. Ribiška družina je med večjimi ribiškimi družinami v Sloveniji, saj upravlja z vodami celotnega porečja Kamniške Bistrice od izvira do izliva v Savo in z vsemi pritoki ter umetnimi strugami, kar zajema skoraj 400 km gojitvenih in ribolovnih vodotokov, 16 ribolovnih ribnikov in dve jezeri. Zaradi obsežnosti območja, ki ga pokrivajo, je ta razdeljen na štiri večja območja, s katerimi upravljajo pododbori Domžale, Kamnik, Moravče in Pšata. Ko so predlani čistili strugo Kamniške Bistrice, je Ribiška družina Bistrica Domžale veliko insistirala, da so v porečje položili velike skale, ki malo zadržujejo tok reke, dajo senco ribam in ostalim vodnim živalim, ki jih v reki ne manjka.

Na okrogli mizi so se dotaknili tudi mokrišč in njihov biotski prispevek k ohranjanju narave. Imamo kar nekaj mokrišč ob Kamniški Bistrici. Mokrišča so najbolj raznoliki ekosistemi in hkrati najbolj ogroženi. Na žalost smo jih v zadnjih stotih letih večino uničili. Naše mokrišče Blata Mlake so zakladnica živahnega življenja različnih vrst živali in rastlin, zalogovnik vode in naša zelena oaza, sredi gosto poseljene občine Domžale. Mokrišče Mlake ob avtocestnem izvozu Domžale, ki se razteza v kraju Zaboršt, pa je manjše za dva hektara. Mokrišča imajo zelo pomembno vlogo v okolju, ki se je večina ljudi premalo, ali pa sploh ne zaveda. Pomembna so zaradi visoke primarne produkcije, vzdrževanja hidrološkega režima in s tem gladine talne vode ter delujejo kot naravne čistilne naprave; so življenski prostor številnih organizmov. Blata in Mlake ter Češeniške in Prevojske gmajne tvorijo jedro krajinske zasnove in predstavljajo ekološko in hidrološko pomembno območje, sestavljeno iz treh dokaj različnih, vendar naravovarstveno pomembnih območij oziroma naravnih vrednot. Območje se razprostira od severovzhodnega dela občine Domžale z glinokopom Rova, prek Blat in Mlak, ki predstavljajo razlivno območje potoka Rovščica, prek češeniških gmajn s prehodnimi šotnimi barji, do občine Lukovica, kjer se zaključi s Prevojskimi gmajnami. Celotno območje predstavlja naravno vrednoto, predlagano za zavarovanje kot ekološko pomembno območje. V njem so rastišča zavarovanih rastlin ter vrste ptic, ki sodijo pod okrilje evropske habitatne in ptičje direktive. Na tem območju so bile najdene še nekatere redke in ogrožene rastline, ki so uvrščene na Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije, pa tudi druge, ki so v zadnjih letih zaradi intenzivnega uničevanja habitatov vse redkejše, v sosednjih deželah pa so večinoma uvrščene na rdeče sezname kot ranljive, prizadete ali nezadostno poznane.

Okroglo mizo in razstavo v Knjižnici Domžale je v okviru projekta Tokovi prihodnosti organiziral Zavod REVIVO. Naložbo pa sofinancirajo Republika Slovenija, Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Zavod REVIVO in AIA – Mladinski center Mengeš. Projekt se izvaja v okviru LAS Za mesto in vas.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar