Jožeta Čebulja, legendo iz Štude je obiskal Abraham
Jožeta Čebulja, legendo iz Štude je obiskal Abraham. Strastnega voznika motorja – Yamahe Fazer, ki ga osedla, kadar mu dopušča čas, so obiskali tudi študljanski gasilci, saj je Jože že od nekdaj zagnani gasilec, ki je vsak trenutek pripravljen pomagati pomoči potrebnim.
Na predvečer osebnega praznika so Jožetu sovaščani pred hišo postavili mlaj, kot se za takšno okroglo obletnico spodobi. Študljanski gasilci pa so na dan praznovanja poskrbeli, da je bil Jože tudi dobro zalit. Ker pa je Jože strasten motorist, je za darilo prejel tudi posebni model motorja … Sledilo je praznovanje na piknik prostoru v Športnem parku Domžale in še marsikatero presenečenje. Lepo pismo, ki si ga lahko preberete v nadaljevanju, mu je napisala in ga na praznovanju prebrala njegova hči Barbara.
Tudi mi Jožetu želimo še na mnoga leta!
Gasilska fotografija z študljanskimi gasilci.
Dragi očka
Danes smo se vsi tukaj zbrali, da bi s teboj slavili Abrahama. Polovica stoletja je za teboj in s tem že del tvojega življenja, ki ti je prineslo mnogo dobrih stvari, pa tudi kakšna slaba se v petdesetih letih zgodi.
Naj te popeljem nazaj v leto 1965, ko si zajokal v ta svet kot prvorojenec Ančke in Jožeta. Bil si priden otrok, vsaj tako pravita tvoja starša. V vašo družino sta se rodila še tvoja brata Damjan, ki je žal že pokojni in najmlajši Primož. Na začetku tvojega otroštva ste živeli v Šinkovem Turnu, kasneje ste se preselili v Trzin, kjer si obiskoval prva štiri leta osnovne šole in naslednja štiri v Mengšu. Ko si končal osnovno šolo si šel po poteh tvojega očeta in se odločil za srednjo gradbeno šolo v Kranju in sicer smer slikopleskar, ki si jo uspešno končal in še danes ti te tvoje ročne spretnosti pridejo prav. Seveda so ta najstniška leta najlepša in prava za odkrivanje ljubezni. Ti si jo odkril kmalu in ji nadel ime Nada.
Pisalo se je leto 1984, ko se je v hali Domžale plesalo in tam se je rodila vajina ljubezen draga moja starša. Mamico si zavrtel tako močno, da so se iskrice vnele in vajino srce ogrele. Tako sta uživala vsak dan posebej dokler te niso poklicali v vojsko. Odšel si služit vojski in vsak dan pisal pisma mamici, ki te je zvesto čakala da se vrneš k njej. Pa si res prišel in jo leta 1987 poročil. Istega leta julija meseca pa si pokal od veselja in ponosa, saj sem se rodila jaz. V letu 2000 pa smo se vsi razveselili še drugorojenca Tilna, ki je prinesel v družino smeh, veselje in otroško radost. Tilen je letos uspešno končal osnovno šolo, na kar si ponosen in sedaj odhaja v srednjo šolo. Kako čas beži kajne? Jaz sem že kar nekaj let samostojna, ker odkar sem pripeljala med nas Primoža sem vedela, da je on tisti s katerim bom ostala in ti si ga sprejel in mi rekel:
"Barbara, drži se ga ta je pravi" in tvoj nasvet sem upoštevala in tako se nama je v letu 2012 rodil najin prvorojenec Jan, ki je tebi nadel ime DEDEK . Bil si srečen in vesel, ponosen ker si dobil prvega vnučka. Dve leti pozneje smo se ponovno razveselili najinega drugorojenca Tevža. To sta tvoja vnučka, ki ti krajšata dni in te ohranjata mladostnega.
Jože z družino.
Letos si tudi ti uspešno končal šolanje, saj je služba v Belinki tako želela. Ja tako je, ker si se na mlada leta premalo učil, si se moral pa na stara še malo spomniti šolskih dni. Naj pa ne pozabim omeniti stvari brez katerih ne gre, to so gasilci katerih član si že dolga leta in aktivno sodeluješ in pomagaš pri vseh projektih. Tvoja dolgo skrita želja in par let nazaj uresničena pa je motor, s katerim pridno nabiraš kilometre, ko drviš
sem in tja.
To je le hiter povzetek tvojega življenja in tako je polovica stoletja za teboj dragi očka. Danes smo se tukaj zbrali vsi tvoji. Tukaj smo tvoja družina, sorodniki in seveda prijatelji brez katerih ne gre. Vsi skupaj ti še enkrat želimo vse najboljše, naj ti zdravje služi še mnogo let, sreče je vsak svoj kovač koliko jo bo in za ljubezen velja pravilo kolikor daš toliko dobiš 😉
Na zdravje!
Rada te imava
Barbara & Tilen
