Iz dekanije Domžale poromali na Sveto goro

Tokratni naslov je popolnoma točen, saj se je večina od skoraj 400 udeležencev tokratnega dekanijskega romanja na Sveto goro nanjo povzpela peš. In ne le to. Med potjo so opravili še molitev križevega pota, ki ga je tokrat pripravila župnija Blagovica. Tako na križevem potu kakor potem pri sveti maši, je za petje in igranje na orgle skrbela župnija Moravče z organistom Alojzijem Štefanom.

Pred sveto mašo je bilo še ravno toliko časa, da smo lahko malce predahnili, tisti, ki so pot prehodili dol in gor pa se še malce uredili. Sveto mašo je ob somaševanju dekanijskih duhovnikov daroval koprski škof Jurij Bizjak, ki se je v svojem nagovoru poleg leta usmiljenja na praznik svete Terezija Avilska, imenovana tudi Terezija Jezusova ali Terezija Velika, dotaknil še pereče teme kot je odpuščanje. Predvsem tistega odpuščanja o povojnih pobojih, za katere nekateri menijo, da so bila častna dejanja in čeprav se je razvnel pogovor o odpuščanju v zadnjem času, se je o tem govorilo že mnogo prej. Kako iz zagate o moriščih namreč ne vemo že 70 let. Verjetno bi se lahko veliko naučili tudi iz Jezusovih besed o dveh sinovih in očetu, ki je bil usmiljen, saj je sina , ki je zapravil premoženje čakal in ponovno sprejel v svoj dom. Ljubiš vse kar je in ničesar ne sovražiš in tako bi prebivalci enega mesta odšli v drugo mesto in vabili Pojdimo skupaj slaviti Gospoda. In vi vsi ste prišli ter ga slavili, tudi za tiste, ki so ostali doma. 

Na koncu svete maše je zbrane na malce humoren način nagovoril še pater Simon Peter Berlec rektor oziroma varuh svetišča na Sveti gori. V šaljivem tonu je množico ljudi spodbudil, da se niso vsi naenkrat postavili v vrsto za kosilo, ampak si ogledali še njihov muzej, se sprehodili do kipa sv. Frančiška in si vzeli čas zase. Po kosilu, tistemu romarskemu na žlico, ko dobiš več kot si misliš, je bilo še ravno toliko časa za kavico, nato pa so sledile še litanije. Po litanijah, ko je bil uradni del romanja zaključen, so se mnogi napotili še v Goriška Brda, saj je čas, ko se narava odeva v pisano paleto barv in tam med griči je pogled na naravo še lepši, ob dobrotah kmetij še prijaznejši.