Iz centra Domžal preselili mlade sive vrane

“V urbanih naseljih lahko v teh dneh prihaja do težav s sivimi vranami, saj od sredine maja pa do sredine junija vranji mladiči izletavajo iz gnezda, siva vrana pa svoje mladiče brani,” opozarjajo v Lovski družini Domžale, ki obenem ljudem tudi svetujejo, kako naj pravilno ravnajo ob srečanju z zaščitniško sivo vrano. V sicer zelo redkih primerih lahko namreč pride tudi do napadov sivih vran na ljudi, kadar se ti preveč približajo negodnim mladičem.

Na platani pred Zdravstvenim domom v Domžalah si je kar sedem parov sivih vran uredilo gnezdišča. Sedem gnezd z mladiči so danes na podlagi odloka Ministrstva za kmetijstvo in okolje ter odredbe lovskega inšpektorja poklicni gasilci Centra za zaščito in reševanje Domžale na zaprosilo Lovske družine Domžale premestili v varno okolje lovišča domžalske lovske družine.

Ivan Stele, predsednik Lovske družine Domžale je za naš portal povedal, da v primeru sivih vran lahko pride do napadov na ljudi. V tem času, ko so mladiči skoraj v izletu, bi lahko kateri mladič, ki se uči leteti, pristal na parkirnem prostoru pred Zdravstvenim domom Domžale, kar bi bilo lahko nevarno za ljudi, ki hodijo v zdravstveni dom. Sicer gre večinoma pri vranah za simulirane napade z bližnjim preletavanjem, izjemoma pa lahko pride tudi do fizičnega napada. Napadi na ljudi se dogajajo v urbanih okoljih, kjer je lov prepovedan, in sicer predvsem v času gnezdenja in vzreje mladičev, ko je lovopust v skladu z direktivo 2009/147/ES o ohranjanju prosto živečih ptic.

Po pogovoru z dobrimi poznavalci ptic, se privajanjem ljudi na ponovno sobivanje s sivimi vranami v mestih, da takšnim konfliktnim situacijam v pretežni meri izogniti. V redkih posameznih primerih fizičnega napada pa ponavadi pride do poškodb po koži glave ali na drugih izpostavljenih delih telesa. Običajno siva vrana preneha napadati, ko se človek dovolj oddalji od gnezda oziroma ptičjega mladiča. V Lovski družini Domžale so povedali, da naj bodo ljudje v naravi v tem času pozorni na sive vrane in njihovo obnašanje ter naj se jim ne približujejo bolj, kot je treba, da jih s tem dodatno ne vznemirjajo. Ob prvih znakih agresivnega vedenja posameznih osebkov, naj se takoj čim mirneje oddaljijo od takšnega mesta in po potrebi zaščitijo izpostavljene dele telesa. V primeru ptičjega napada lahko pride do poškodb glave ali drugih izpostavljenih delov telesa.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje pa je prek Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport obvestilo tudi šole in vrtce o ravnanju zaposlenih ob morebitnem agresivnem vedenju sivih vran v bližini šol in vrtcev. Sicer je ministrstvo naložilo tudi Zavodu za gozdove Slovenije pripravo akcijskega načrta za reševanje problemov povezanih s sivo vrano.

Milan Peterc, namestnik vodje II. izmene poklicne gasilske enote Centra za zaščito in reševanje Domžale pa je za naš portal povedal, da sta bila s sodelavcem prijetno presenečena, da ju vrane niso napadle, saj sta imela pred leti kar težko izkušnjo pri odstranjevanju vranjih gnezd. Edina težava danes je bila, kako z gasilsko avtolestvijo priti čim bližje gnezdom, zato je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje dovolilo požagati nekaj vej, ki so oteževale pristop do gnezd.

Po končani akciji so mlade vrane v spremstvu predsednika Lovske družine Domžale Ivana Steleta odpeljali v kraj izpustitve v revirju Lovske družine Domžale.

Siva vrana (Corvus cornix) iz družine vranov (Corvidae) spada v red pevcev (Passeriformes). V dolžino meri 45–47 cm, razpon peruti ima med 93–104 cm. Tako kot vsi predstavniki vranov ima močan kljun. Telo je sive barve, le glava in peruti so črne barve. Siva vrana si gnezdo običajno naredi na visokih osamljenih drevesih, od koder ima valeča samica dober pregled nad potencialnimi plenilci. Gnezdi od marca do maja in ima običajno samo eno leglo na leto. Samica v gnezdo znese 3 do 6 jajc, ki jih vali 18 do 19 dni, samec pa ji med tem prinaša hrano. Mladiči v oskrbi obeh staršev ostanejo v gnezdu dobrih 30 dni, hranita jih oba. Vrane spolno dozorijo v drugem ali tretjem življenjskem letu.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar