Homški gasilci so pripravili gasilsko šrango za mladoporočenca Roka in Martino

Poroka je dan, za katerega si predvsem mladoporočenca želita, da je prav poseben in da jima bo ostal v najlepšem spominu. Mnogi zato svojo poroko začnejo načrtovati že zelo zgodaj, da je na koncu tisti dan izpopolnjen do minute natančno z vsemi detajli.

Najbolj primeren trenutek za takšne ceremonije je sobota, saj se tista prava poroka z vsemi spremljajočimi opravili razvleče čez cel dan. Velikokrat ženina zjutraj čaka šranga, ki jo pripravijo nevestini sosedje, ženin pa mora plačati zanjo. Nato običajno sledi civilna poroka, zatem kakšno slikanje v parku ali kakšnem podobnem kraju, kosilo, cerkveni obred in na koncu še svatba, ki se razvleče vse do jutra.

Seveda pa je poroka za marsikoga tudi zelo ganljiv trenutek. Predvsem takrat ob sklepanju zakonske zveze, marsikateri dami priteče kakšna solza iz oči. Zato je ob takih priložnostih priporočljivo imeti s seboj robčke. Najbolj neučakane svate pa že od jutra in nato skozi ves dan, preganja misel na večerno svatbo, ko se bo jedlo, pilo, plesalo in zabavalo.

Včeraj sta se vzela Rok Rode iz Homca in Martina Stele iz Tunjic pri Kamniku. Rok je zahajal v vas k Martini, že nekaj let. Pred kratkim pa se je odločil, da je že čas, da si nadene jarem okrog vratu in je zato Martino poprosil za roko. Seveda ni oklevala in je takoj pristala, da postane njegova žena.

Ker je Rok tudi homški gasilec, so jima le-ti pripravili posebno presenečenje, ki ga homški gasilci pripravijo vsem gasilcem operativcem, ko se podajo pred oltar. Medtem, ko sta imela Rok in Martina včeraj pozno popoldne cerkveno poroko v cerkvi v Tunjicah, se je kar 28 homških gasilk in gasilcev podalo tja. V vasi so parkirali gasilska vozila in pripravili vse potrebno za gasilsko šrango.

Ko se je pripeljala karavana vozil svatov in mladoporočencev, so prižgali sirene in z vodo zalivali avtomobil mladoporočenca. Ko so ju dovolj zalili, sta mladoporočenca stopila iz avta in se skupaj s pričama, približala gasilcem, ki so jima prebrali pismo. Vsi gasilci so jima tudi čestitali. Ženinu so podarili leseni gasilski ročnik, nevesti pa šopek rož. Nato so vsi skupaj še nazdravili ter mladoporočencema zaželeli veliko naraščaja. Sledila je še skupna gasilska fotografija, nato pa sta mladoporočenca, skupaj s svati nadaljevala svojo pot, gasilci pa so se zadovoljni vrnili domov. V zakonski jarem so namreč pospremili še enega izmed svojih vrst.

Tradicijo gasilske šrange imajo homški gasilci že vrsto let. Večina gasilskih šrang je bila narejenih na Homcu, ker se je večina gasilcev ženila v tamkajšnji cerkvi. Trikrat pa so odšli postavljat gasilsko šrango v drug kraj.  Je pa to nek poseben dogodek, tako za mladoporočenca, svate, mimoidoče, kot za gasilce. Seveda se vsi že sprašujejo, kdo bo sedaj naslednji?