Že lani si je par belih štorkelj za svoje domovanje izbral dimnik na stanovanjski hiši Eda Šimenca v Dobu pri Domžalah. Letos aprila sta se po prezimovanju v tropskem predelu Afrike štorklji vrnili v svoje staro gnezdo, ki ga je samec takoj po vselitvi nadgradil, skupaj s samico pa sta konec meseca maja dobila naraščaj – dva mladiča, ki sta minuli teden iz gnezda že poletela spoznavat bližnjo okolico.
Če je kdo dobro spremljal življenje povezano z novimi stanovalci, je to France Rožič iz Doba, ki stanuje nasproti Eda Šimenca, kjer sta si na dimniku njegove hiše štorklji uredili svoje gnezdo. Ker jih ima skorajda pred očmi, jih spremlja od jutra do noči. Začne se že s skupnim zajtrkom. Seveda zajtrkujejo vsak na svojem koncu, kot v restavraciji. Da sta si ravno v tem koncu Doba štorklji izbrali svoje poletno počitniško bivališče, je razlog mogoče v tem, da se na dimniku sosednje hiše nahaja podobno gnezdo, v katerem sta nameščeni umetni štorklji. Poleg Franceta je štorklje s fotografskim objektivom spremljala tudi Bernarda Bizjak, zato je nastala tudi čudovita foto zgodba.
Po besedah Franceta sta štorklji iz toplih krajev prileteli okrog 7. aprila letos. Ker je od lani ostalo približno pol gnezda, je moral samec pošteno poprijeti za delo in ga nadgraditi. Samica mu v tem času tudi ni pustila, da bi se parila. Ker je bil tako priden in dogradil gnezdo zelo hitro, ga je seveda nato čakala nagrada. »Valila sta od 22. aprila dalje, saj sta od takrat naprej po izmenah sedela v gnezdu. Mladiča pa sta se izvalila 26. maja. To vem po tem, ker so jih začele napadati vrane. Bilo je podobno, kot bi se zaletavale. Starejši štorklji sta zamahovali z krili in jih odganjali«, pove France.
Po približno enem tednu sta mladička že pokazala svoji glavici iz gnezda. Po besedah Franceta je ena izmed štorkelj v gnezdo prinesla del vrteksa, ki se uporablja na vrtovih: »Nekaj ga viselo iz gnezda, zato so me nekateri ljudje spraševali, če vem kaj je to. Odvrnil sem jim, da sušita plenice.»
Štorklja je zelo skrbna žival pravi France: »Iz potočka sta nosili ribe, pa tudi žabe ter drugo hrano. Medtem, ko je ena od starejših štorkelj iskala hrano, je druga vedno čuvala gnezdo. Tista, ki je čuvala gnezdo je sedela kot angel. Napol razprta krila, da je delala senco mladičema, obračala pa se je proti soncu.« Vodo je mladičema štorklja prinašala v golši, mladiča pa odprla kljuna, ona pa jima je vodo vlila v curku. Hrano pa je običajno vrgla v gnezdo.
Po dveh mesecih in sicer 24. julija sta mladiča že poletela. »Ker je bilo ravno na god svetega Krištofa, pravim, da jima je dal sveti Krištof vozniško dovoljenje oziroma letalsko dovoljenje«, v smehu pove France. Od takrat naprej jih čez dan ni več veliko v gnezdu. Se pa vrnejo zvečer, ko se zmrači. Še preden sta mladiča poletela sta po besedah Franceta najprej hodila po gnezdu, nato pa nekaj časa poskakovala, dokler nista zletela.
Franc nam je zaupal, da je nekaj dni po tistem, ko sta mladiča vzletela, prišel dan, ko sta bila ves čas v gnezdu: »Najbolj verjetno ju je v šoli v naravi prestrašila lisica.« Sta pa starejši štorklji vedno v bližini, se pravi, da nadzorujeta mladiča, ki bosta po besedah Franceta že v začetku avgusta poletela na jug, starejši dve štorklji pa kakšen mesec dni kasneje.
Bela štorklja je največji evropski ptič in tudi po drugih značilnostih jo je v tem delu območja razširjenosti praktično nemogoče zamenjati s katerim drugim ptičem. Dolga je od 95 do 110 cm in ima razpon kril med 180 in 218 cm. Tehta od 2,3 do 4,5 kg. Prepoznamo jo po dolgem vratu in nogah, črno-beli operjenosti ter rdeči obarvanosti nog in kljuna. Črna so le letalna peresa in trtica, po ostalem telesu pa so bela. Mladiči imajo nekoliko bolj bledo obarvane noge in kljun, ki se konča s temno konico. So zelo skrbne živali.
V Sloveniji največ štorkelj gnezdi v severovzhodnem delu države, Največ štorkelj živi v panonskem delu Slovenije. Štorklja je simbol Prekmurja (v prekmurščini se imenuje bejli štrk).V zadnjem času je opaziti tendenco proti zahodu države in nekatere štorklje gnezdijo tudi na Gorenjskem.
