Svet družbenih omrežij mladim omogoča, da se povežejo z ljudmi, ki delijo podobne interese. Ta občutek pripadnosti je še posebej dragocen za tiste, ki se v svojem vsakdanjem okolju počutijo osamljene ali izolirane. Prek teh platform lahko raziskujejo in izražajo svojo identiteto ter postopoma gradijo samozavest. Izpostavljenost pozitivnim vzorom, ki jih najdejo na družbenih omrežjih, jim lahko pomaga pri oblikovanju zdravih vrednot in navad.
A na drugi strani se soočajo tudi s številnimi izzivi. Družbena omrežja pogosto ustvarjajo nerealne predstave o življenju, kar pri mladih vodi do stalnega primerjanja z drugimi. Fotografije in videoposnetki, ki so skrbno urejeni in filtrirani, lahko ustvarijo pritisk, da morajo tudi sami doseči popolnost, ki jo vidijo na zaslonih. Takšna pričakovanja pogosto privedejo do občutkov manjvrednosti in nezadovoljstva s samimi seboj. Poleg tega so mladi izpostavljeni tudi nevarnosti kibernetskega ustrahovanja, ki lahko močno omaja njihovo samozavest in povzroči dolgotrajne čustvene posledice.
Nenehno preživljanje časa na družbenih omrežjih lahko vodi tudi do odvisnosti. Mladi se pogosto znajdejo ujeti v zanko nenehnega preverjanja obvestil in sledenja, kar postane vir stresa. Ta odvisnost lahko negativno vpliva na druge vidike njihovega življenja, vključno z izobraževanjem, socialnimi odnosi in splošnim počutjem.
Zato je pomembno, da se mladi naučijo, kako uporabljati družbena omrežja na način, ki bo spodbujal njihovo pozitivno samopodobo. S pravo mero kritičnega razmišljanja in podporo bližnjih lahko ta digitalna orodja postanejo prostor za rast in samouresničitev. Namesto da bi bila vir stresa, lahko postanejo močno orodje za povezovanje, izražanje in spodbujanje osebnega razvoja.
Ines Pušnik