Domžalski odrasli skavti raziskovali Piran na vodenem ogledu

Domžalski odrasli skavti, kar štiriindvajset se nas je zbralo pred domžalsko cerkvijo Marije Vnebovzete. Odpravili smo se skozi megleno osrednjo Slovenijo do morja, kjer je bilo sicer oblačno, a nas to ni zmotilo, da smo se podali po mestu in med ozkimi ulicami ter raziskovali Piranske kulturne zaklade. Odkrivanje kulturnih znamenitosti je bilo toliko bolj razburljivo, saj nas je na Tartinijevem trgu pričakala vodička Romana Kačič, ki nas je popeljala v skrite znamenitosti krajine Pirana. Odlično vodenje z veliko govora in prikaza znamenitosti ter zgodb iz preteklosti, so res postale pustolovščina. Bogata kulturna zapuščina Pirana in okolice je povezana v šest pohodniških poti različnih dolžin in zahtevnosti.

Raziskali smo slikovite arhitekturne in kulturne znamenitosti mestnega jedra na kulturni, sakralni ali zgodovinski poti, spoznali izvor in blagodejne učinke naravnega bogastva iz lokalnih solin na solni poti, sprehodili smo se po avstro-ogrski rivieri. Po stopinjah legendarnega boškarina po zalednih vaseh pa se bomo podali kdaj drugič. Res je bil ta vodeni ogled pravo odkritje poti, kjer vsaka pripoveduje svojo avtentično zgodbo in ustvarja izvirno doživetje.

Zatopili smo se v kulturno zapuščino mesta, ki še danes živi s tradicijo. Na dvournem sprehodu smo raziskovali zgodovinske in kulturne zaklade Pirana, vključno z znamenitostmi Tartinijevega trga. Med potjo smo lahko občudovali Tartinijev spomenik, Tartinijevo rojstno hišo, Občinsko palačo, Mestno galerijo Piran ter slikovito Ulico IX. Korpusa. Sprehodili smo se do Stolne cerkve sv. Jurija in njenega zvonika. Ker pa je zvonik v prenovi, nismo mogli uživati v veličastnem razgledu po mestu, saj oblačno vreme ni omogočalo jasnosti. To bomo prihranili za kdaj drugič, ko bo lepo vreme.

Do začetka 19. stoletja se je na mestu današnjega Tartinijevega trga nahajal manjši mandrač za ribiške čolne, ki so ga nato Benečani zasuli s peskom in tako ustvarili prostorno tržno ploščad, okoli katere so zgradili vse pomembnejše občinske ustanove. Trg so poimenovali po slavnem Pirančanu, violinskem virtuozu in skladatelju Giuseppu Tartiniju (1692-1770). Se sprašuješ, zakaj ima trg elipsasto obliko? Od 1912-1953 je električni tramvaj mesto povezoval s Portorožem in Lucijo in v tistem času je trg služil tudi kot končno obračališče. Današnjo podobo trga je zasnoval arhitekt Boris Podrecca. Tartinijev spomenik na trgu so želeli postaviti Pirančani ob 200-letnici rojstva umetnika leta 1892, a so se dela zavlekla, tako da so šele leta 1896 postavili na visok podstavek bronasti kip glasbenega mojstra v nadnaravni velikosti. Spomenik je delo beneškega kiparja Antonia dal Zotta. Kamnita stebra za zastave sta nastala v 15. stoletju in danes krasita vhod na Tartinijev trg. Prvotno sta stala pred staro Mestno hišo. Na enem stebru je upodobljen krilati lev sv. Marka, na drugem pa sv. Jurij na konju, zaščitnik mesta.

Tartinijev trg krasi dih jemajoča beneška hiša, najlepši primerek beneško-gotske arhitekture v Piranu, znana kot Benečanka. Izstopajo dobro oblikovani arhitekturni členi, bogato kamnito okrasje in vogalni gotski balkon. Na pročelju je vzidana kamnita plošča z napisom »Lassa pur dir« (Pusti, naj govore). Legenda pravi, da naj bi se premožen beneški trgovec zaljubil v lepo mlado Pirančanko. Kot dokaz svoje ljubezni ji je ob mandraču dal zgraditi lepo hišo. Slednja se nista zmenila za govorice zavistnih meščanov, zato sta dala postaviti zgovorni napis.

Na vrhu mesta kraljuje stolna cerkev sv. Jurija, največja izmed vseh piranskih cerkva, od koder se razprostira pogled na tri dežele. Cerkev je dobila ime po zavetniku mesta sv. Juriju, ki naj bi mesto rešil med nevihto. V sedanji velikosti je bila zgrajena v 14. stoletju. Današnjo podobo, pa je dobila po baročni prenovi v 17. stoletju. Notranjost cerkve krasijo stolne orgle, dve plastiki sv. Jurija, bogato okrašen viseč lesen strop in stenske slike beneške slikarske šole. Zvonik je bil dograjen v času beneške nadvlade (17. stoletje) in je pomanjšana kopija zvonika San Marco v Benetkah. Do 47,2 metrov visokega zvonika vodi 146 stopnic, v njem pa so štirje zvonovi. Na vrhu zvonika kraljuje nadangel Mihael, ki se obrača po vetru in s tem napoveduje vreme. Povzpni se do vrha in občuduj veličasten razgled na mesto in daljno okolico.

Piransko mestno obzidje se omenja že v 7. stoletju, ko naj bi ga zgradili okoli starega mestnega jedra na Punti. Od tam se je mesto začelo širiti proti mandraču in postopoma vključevalo nove četrti, ki so nastajale izven obzidja. Zaradi širjenja mesta in za obrambo pred napadi zunanjih sovražnikov so zgradili še drugi in tretji del obzidja z obrambnimi stolpi. Izjemno zgodovinsko vrednost ima njegov najobsežnejši ohranjeni ostanek na pobočju Mogorona, ki mestu daje značilno veduto.

Ogledali smo si tudi Rt Madona, ki je skrajni zahodni konec piranskega polotoka. Tristo metrov od rta se nahaja tudi najgloblja točka slovenskega morja, ki sega 38 metrov globoko. Trg 1. maja se je prvotno imenoval Stari trg ali Piazza Vecchia, saj je nekoč veljal za glavni trg, nanj pa se stekajo glavne piranske ulice. Na sredi trga je kamniti zbiralnik deževnice, ki so ga zgradili po hudi suši v 18. stoletju. V zbiralnik so bili speljani žlebovi s streh okoliških hiš. Voda je pronicala skozi kamnite bloke in se prečiščena zbirala v velikem vodnjaku. Vodo so črpali z ročno črpalko, ki se je ohranila do danes. Vhod na ploščad krasita kipa Pravice in Postave.

Po ogledu smo se odpravili še na kosilo, kjer smo se dogovorili, kako zaključiti dan glede na popoldanske obveznosti. Po ogledu Pirana smo obiskali naša skavta Karmen in Janija, ki imata becirk nad Piranom. Sledil je ogled gibljivih Nagodetovih jaslic v Velikem otoku pri Postojni, od tam pa smo se odpravili neposredno domov.

Več o tem v videu.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar