Domžalska računalniška entuziasta sestavila več računalnikov ter jih podarila socialno ogroženim
Med nami so številne žalostne zgodbe in stiske ljudi. Zdravstvena situacija, ki smo ji priča zadnje dve leti, pa je to stiske še poglobila. Žalostne zgodbe posameznikov in družin poskušajo lajšati dobrodelne organizacije in ljudje dobrih src, ki jim ni vseeno za stiske ljudi. Med njimi sta tudi Mitja in Nejc iz podjetja PC Agent d.o.o. iz Depale vasi, ki je specializirano za prodajo računalniške opreme. Iz komponent starejših računalnikov sta sestavila več, kar se da delujočih računalnikov, povsem uporabnih za delo od doma ali šolanje na daljavo ter jih podarila nekaterim društvom in šolam, ki so jih v nadaljevanju predali socialno ogroženim. Računalnikov so bili veseli vsi, razen v primeru ene institucije, kjer so povsem delujoče in uporabne računalnike brez pomisleka zavrgli in odpeljali na odpad. Dobesedno.
Mitja Kotar iz podjetja PC Agent d.o.o. nam je povedal, da skupaj s partnerjem Nejcem Korenem računalniško opremo nabirata skoraj celo življenje. Lani februarja sta oba entuziasta združila moči in s podjetjem prodrla na trg računalniške opreme v Sloveniji. Pri tem zasledujeta cilj, da zagotavljata najboljšo možno izkušnjo pri uporabi računalnika, pa naj bodo to vsakodnevna opravila ali pa high end gaming: “Vsak sistem je skrbno načrtovan in sestavljen, predvsem pa prirejen vašim potrebam. S kvalitetnimi in optimiziranimi sistemi, želimo na slovensko računalniško področje prenesti najboljšo izkušnjo. Z vsakim poskušamo imeti individualen odnos, tako da se posvetimo vsem željam strank.”
Že dobre dve leti naš vsakdanjik kroji covid, zaradi česar se je spremenil način življenja mnogih ljudi. Nekateri so začeli delati od doma, zgodila se je šola na daljavo … Mitja in Nejc sta se odločila starejše računalnike pregledati ter iz vseh komponent sestaviti, kar se da delujočih računalnikov, povsem uporabnih za delo od doma ali šolanje na daljavo. “Ker nama je nekaj komponent primanjkovalo, sva na Facebooku javno objavila v računalniške skupine, da potrebujeva pomoč in sicer nama je primanjkovalo trdih diskov in RAM pomnilnikov. Odziv skupin je bil fenomenalen! Prejela sva še več komponent, kot sva potrebovala, zato sva lahko na koncu sestavila nekaj več računalnikov ter prenosnikov. Z idejo, da bi računalnike rada podarila socialno ogroženim, sva se obrnila na par društev in inštitucij. Vsi računalniki so bili očiščeni, stestirani in pripravljeni za uporabo,” je obrazložil Mitja.
Računalnikov so bili veseli vsi, le z enimi, katerih ne bomo imenovali, pa so imeli zelo slabe izkušnje: “Po nekaj dneh sva prejela klic, češ, da sva pripeljala popolnoma zastarelo robo, da niso smetišče in si s tem nimajo kaj pomagati, zraven je bilo izrečenih še nekaj žaljivih besed, kar sva vse požrla. Nobeno društvo ni imelo težav z računalniki, le ena določena institucija. Vrednost računalnika je povprečno bila nad 100€. Se zavedava, računalniki niso bili novi, ne vem kaj so pričakovali, računalnike za 1000€?!”
Vsak računalnik je bil testiran, na njih je bil nameščen operacijski sistem Linux z vso pomembno programsko opremo kot je Zoom za šolo na daljavo, urejevalnik dokumentov in podobne osnovne stvari. Na nekaterih so celo delovale bolj stare igre. “Skratka računalniki so bili pripravljeni. Vedno se lahko najde uporaba za starejšo delujočo elektroniko, ni nama vseeno za okolje, zato sva vesela vsakič ko lahko računalnik rešiva pred »propadom« in je tako ena škatla manj na smetiščih. Po negativnem odzivu sva jim poslala prošnjo, če lahko potem računalnike nazaj prevzameva in jih bova dala naprej nekomu, ki bo to znal ceniti. Odgovor naju je oba močno presenetil. Ves trud in čas, ki sva vložila v ta projekt je bil skoraj zaman, saj so nama sporočili, da so računalnike peljali na odpad,” razočarano pojasnil Mitja.
Vso dogajanje sta nato objavila na njunih socialnih omrežjih, odziv ljudi je bil zoper presenetljiv. Mitja pravi, da so kmalu zatem sledili maili z opravičili in sladkimi besedami: “Vendar, kar je bilo storjeno je bilo storjeno. Žal mi je samo, da jih ne moremo izpostaviti, ker kar se je zgodilo je višek nesramnosti, kdo pa je dal ukaz za tako nesramno dejanje, pa verjetno ne bomo nikoli izvedeli. Najbolje nas je zabolelo to, da so povsem delujoče in uporabne računalnike brez pomisleka zavrgli … Vprašanje, če so jih sploh prižgali …”
Kljub vsemu se bosta Mitja in Nejc še naprej trudila, da takšne podobne akcije izvedeta vsaj enkrat letno, saj je še ogromno starejše računalniške opreme, ki je še vedno povsem uporabna. V teh časih pa številnim posameznikom ta oprema pride še kako prav.
Lepa gesta Mitje in Nejca, ki z dobrodelno akcijo osrečila kar nekaj otrok iz socialno ogroženih družin. Kljub eni slabi izkušnji, nista vrgla puške v koruzo, ampak bosta s svojim plemenitim dejanjem nadaljevala še naprej. Obenem sta s takšnim pristopom pri sestavljanju računalnikov iz rabljenih komponent, pripomogla k ohranitvi zelene prihodnosti.
Miha Ulčar; Foto: PC Agent