Domžalec z vami že 10 let! Miha Ulčar: “Hvala, da ste del zgodb, ki povezujejo”

Začetki delovanja spletnega portala domžalec.si segajo v leto 2012, ko se je Mihu Ulčarju porodila ideja, da bi lahko imelo tudi širše domžalsko območje svoj sodoben medij, kjer so na enem mestu bralcem na voljo različne informacije. Uradno je domžalec.si luč sveta zagledal 10. oktobra 2012. Tako kot povsod, so bili začetki bolj skromni, treba si je bilo utirati pot in pridobiti prepoznavnost. Ta je hitro rasla, saj so že kmalu po začetku delovanja prihajala povabila za pokrivanje raznih dogodkov in prireditev. Tudi ekipa sodelavcev je bila na začetku skromna. Skozi leta so se ekipi pridružili novi sodelavci z različnimi znanji, izkušnjami in idejami, tako da jih je danes v ekipi že 19. Ne samo, da verjamejo in gradijo Zgodbe, ki povezujejo, skupaj tudi premikajo meje.

Vse večja obiskanost iz leta v leto kaže na to, da so tudi v digitalni dobi izjemno zanimive informacije iz lokalnega okolja. Idejni oče in vodja portala je Miha Ulčar, urednik, ki se mu je po spletu okoliščin pred desetimi leti porodila naključna ideja o tovrstnem mediju. Danes je novinarstvo njegov način življenja in je povsem na tekočem z dogajanjem v teh krajih, domžalec.si pa vedno bolj prepoznan medij za vse, ki jih zanimajo ažurne informacije o dogajanju v našem lokalnem okolju.

Kdaj se je porodila ideja za lokalni portal?

Začetki segajo v čas pomladi 2012. Takrat sem bil brezposeln. Pred tem sem bil tri leta za določen čas zaposlen na Ministrstvu za javno upravo, kjer mi po izteku pogodbe, le-te zaradi reorganizacije ministrstva niso podaljšali. Takrat se niti nisem obremenjeval s tem, da sem ostal brez zaposlitve. Pri očetu sem si uredil njivo in malo vrtnaril. Seveda sem se zavedal, da bo treba narediti nekaj v smeri, in takrat se je po naključju pojavila ta ideja. Po pogovoru z nekaterimi posamezniki sem prišel do ugotovitve, da obstaja prazen prostor na področju spletnega informiranja javnosti v našem lokalnem okolju. V tistem času so že nekateri lokalni mediji delovali na spletu, dober primer je bil kamničan.si, ki je pred leti na žalost ugasnil, je bil pa takrat eden redkih, ki je deloval lokalno. Zdelo se mi je, da bi tak portal lahko našel svoj prostor na območju Domžal in okolice. Od ideje je prišlo tudi do aktivnega delovanja v tej smeri.

Na kakšen način ste se lotili ustvarjanja portala?

Od ideje do same realizacije je trajalo malo dlje časa, saj so bila ravno v tistem času na Zavodu RS za zaposlovanje na voljo evropska sredstva za subvencioniranje samozaposlitve. O možnostih za pridobitev nepovratnih evropskih sredstev sem se seznanil že prej, saj sem tri leta delal na področju evropskih sredstev, zato mi ta stvar ni bila tuja. Svojo idejo in projektni načrt sem predstavil svetovalcu na zavodu, nato pa so sledili vsi postopki, ki jih je bilo treba izpeljati, da sem pridobil sredstva in se samozaposlil. Ali bi ustvarili medij tudi, če ne bi oddali vloge za subvencioniranje samozaposlitve? Sam pri sebi sem se odločil, da grem v ta projekt, ne glede na to, kakšen bo razplet na področju pridobivanja nepovratnih sredstev. V istem časovnem obdobju sem se aktivno lotil iskanja ponudnika za izdelavo spletne strani, se z enim izmed njih tudi povezal, na uvodnem sestanku spoznal oblikovalko, ki je na podlagi izrečenih želja na srečanju čez deset dni že pripravila predlog grafične zasnove strička s slamnikom, ki je prepoznavni znak našega portala. Izhajal sem iz zgodovine pletenja slamnikov in slamnatih kit na območju nekdanje skupne občine Domžale. Portal je bil oblikovan že konec avgusta 2012, vendar ni bil dostopen javnosti. Ustvarjal sem vsebine in nalagal novice z dogodkov, ki so se dogajali v tistem obdobju. Treba je bilo izpeljati še določene aktivnosti in odpreti podjetje, da sem potem na Ministrstvo za kulturo vložil vlogo za vpis v razvid medijev. Še nekaj časa je minilo do 10. oktobra, ko je tudi uradno ugledal luč sveta portal z lokalnimi vsebinami.

Čeprav aktivno delujete v novinarstvu, pa ste študirali na drugem področju?

Tako je, nisem diplomirani novinar, ampak sem po izobrazbi diplomiran varstvoslovec. Sicer sem že v preteklosti tu in tam malo pisal za različne časopise. Spominjam se, da sem v osnovni šoli obiskoval novinarski krožek, vendar si nisem nikoli predstavljal, da bom v prihodnosti tako zelo aktivno vpet v soustvarjanje lokalne vsebine. V času, ko sem bil predsednik Študentske organizacije Slovenije, sem se še bolj seznanil s tem delom, saj sem imel v ekipi sodelavcev tudi predstavnika za stike z mediji, sam pa sem bil zaradi svoje funkcije in pa takratne vroče situacije pogosto v medijih. Nekaj od tega pa mislim, da mi je prirojeno in da sem smisel za pisanje podedoval po svoji stari mami po očetovi strani, saj je imela res pravi smisel za pisanje.

Če pokrivaš lokalne vsebine, je pomembno, da si tudi sam vpet v dogajanje v lokalnem okolju. Drži?

V lokalni skupnosti sem bil zelo aktiven kot član več društev na različnih področjih delovanja, tako da sem že pred ustanovitvijo medija spremljal delovanje in aktivnosti društev. Zdi se mi, da je za novinarski posel predvsem pomembno, da ima posameznik širok pogled na dogajanje in okolico, znanje zgodovine oziroma neki širši pogled tudi iz preteklih obdobij. Na neki način je dobro, da imaš izoblikovan kritičen pogled in da ne objaviš prispevka na prvo žogo, ampak se vanj poglobiš, raziščeš neko problematiko, govoriš z različnimi sogovorniki in nenazadnje se moraš zavedati, kje je meja. Recimo, na našem portalu smo aktivni in ažurni glede poročanja o kroniki, vendar pa nikoli ne poročamo senzacionalistično, da bi na podlagi tragične novice dosegali večjo branost ali na teh vsebinah gradili svojo priljubljenost.

Torej ste bili že v mlajših letih zelo aktivni na različnih področjih?

Če pogledam nazaj v preteklost, lahko rečem, da sem bil že kot otrok in mladostnik vedno zraven, kadar se je kje kaj dogajalo, tudi v raznih društvih. V njih smo dostikrat stopili skupaj in naredili skupno delovno akcijo ali organizirali kakšen dogodek oziroma prireditev. Veliko stvari je izhajalo iz prostovoljne želje in namena po druženju članov društva, kar je na koncu vplivalo na dobro počutje in zadovoljstvo vseh sodelujočih in pa tudi krajanov. Leta 2006 sem bil en mandat tudi svetnik v Občinskem svetu Občine Domžale, kamor smo se uvrstili s svetniško listo Mihe Ulčarja. Tudi na tak način sem se seznanil z vidikom delovanja občine. Pozneje se s politiko nisem več ukvarjal, kar ostaja enako tudi danes. Menim, da lahko hitro pride do tega, da te umestijo v en ali drugi politični okvir in da mora biti novinar zvest sam sebi in biti izven teh okvirjev. Objektivno delovanje izven različnih strankarskih pogledov in nazorov mi omogoča novinarsko delo pri portalu, in po vseh teh letih delovanja sem prepričan, da je v skladu z mojim življenjskim poslanstvom.

Kakšni so cilji portala domžalec.si?

Glavni cilj od samega začetka, ki ga zasledujem z ekipo že deseto leto, ostaja enak. Na začetku smo bili zelo skromna ekipa v majhnem številu, z leti pa smo postali vedno večji. Cilj je, da hitro in ažurno informiramo javnost z različnimi vsebinskimi novicami z območij občine Domžale in ostalih okoliških občin. Ta cilj dobro zasledujemo, saj novice objavljamo sproti, ne glede na to, ali gre za delavnik, vikend ali praznik. Domžalec je spletni medij, kar pomeni, da si ne moremo privoščiti, da ne bi objavili vsaj nekaj novic dnevno. Spletni medij je živa stvar in tudi sam ne bi mogel, da ne bi nič objavljal, saj je to delo postalo moj način življenja. Od jutra, ko se zbudiš, do večera, ko greš spat, si nenehno vpet v kreiranje novih vsebin, ne glede na praznične dni. Drugi cilj je, da vedno znova nadgrajujemo in posodabljamo portal in dodajamo nove vsebine. Pred štirimi leti je portal doživel oblikovno prenovo in posodobitve, ves čas dodajamo nove vsebine, širimo obstoječe okvirje in se trudimo ostati motivirani prek novih izzivov. Ta cilj lahko dosegamo z odličnim kolektivom, ki je iz leta v leto številčnejši, posledično se pojavi več novih idej, ki jih skupaj tudi uspešno realiziramo.

Kako se je domžalec.si spreminjal skozi čas?

Ker izhajam iz Homca, več kot tri desetletja pa sem živel v Domžalah, mi še danes marsikdo še vedno reče, da je bilo na začetku največ vsebin vezanih na Homec in bližnji okoliš, od koder izhajam. Tam sem bil in sem še aktivno vpet v delovanje različnih društev, imel sem dostop do informacij, kaj se tam dogaja, in tako so nastajale prve vsebine. Na začetku delovanja portala me je veliko ljudi spraševalo, kaj je zdaj to, skozi leta pa se je gradila tudi prepoznavnost. Nekatera društva in organizacije so zelo hitro spoznala naš namen in delovanje ter nam že zelo hitro začela pošiljati tudi svoje vsebine. Tudi danes stopimo v stik še s kakšnim novim ali obstoječim društvom oziroma organizacijami, ki jih je v občinah Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin kar veliko. Seveda ne smem pozabiti na številne posameznike, ki se trudijo na svojih področjih. In prav je, da njihove zgodbe svoje mesto najdejo tudi v mediju. Če potegnem črto čez vso vsebino, ki jo objavljamo, lahko rečem, da ne delamo nobenih razlik in da se ves čas trudimo, da je objavljenih čim več vsebin z različnih področij. Prav zaradi tega boste mene ali moje sodelavce srečali na skorajda vseh dogodkih in prireditvah.

So kakšne izjeme pri objavi vsebin?

Edina izjema je pranje umazanega perila, saj menim, da kljub lokalnem okolju, naš portal ni primeren medij za tovrstno izražanje. Čeprav smo v primerjavi z nacionalnimi mediji manjši, se trudimo, da sledimo načelom novinarske etike in praksam korektnega, objektivnega, profesionalnega novinarskega poročanja. Velikokrat vsebine, predvsem pereče, ki nam jih posredujejo ali nanje opozorijo bralci, preverimo pri ustreznih organih, javnih zavodih, podjetjih, na občini, in dostikrat smo na podlagi tega pripravili objektiven prispevek na temo nekega problema. Prikažemo obe plati, če presodimo, da gre za konstruktivno zadevo, zanimivo za širšo množico ljudi.

Se društva tudi sama obračajo na vas?

Seveda smo že prišli do točke, ko nas danes društva v veliki meri sama kontaktirajo in vedo, da tudi z objavo vsebine na portalu, ki je iz meseca v mesec, predvsem pa iz leta v leto bolj bran in prepoznan, dosežejo večjo promocijo njihovega dogodka in da posredovanje pomembnih informacij o društvu doseže veliko več ljudi, kot bi jih sicer. Postajamo pomembno stičišče informacij iz Domžal in okolice, na kar smo zelo ponosni, predvsem pa nam bolj kot številke o gledanosti in branosti pomenijo mnenje in povratne informacije s strani ljudi, ki so jim vsebine tudi namenjene.

Kako je z branostjo?

Seveda si po tihem želiš, da bi te spremljalo čim več bralcev, predvsem pa, da bi te bralci redno spremljali. Se pravi, da se bralci vedno znova vračajo, ker vedo, da bodo dobili nove informacije. Zato moraš biti ažuren ter bralcem ponuditi čim več različnih vsebin. Vsak dan znova. Lahko rečem, da obisk iz leta v leto strmo raste, prav tako tudi število stalnih bralcev, ki se vračajo vsak dan. Lani smo imeli več kot štiri milijone tristo tisoč prikazov strani, od tega je bilo posameznih uporabnikov nekaj več kot 608.000, kar nas izjemno veseli. Te številke veliko povedo tudi o tem, da je domžalec.si postal ogledalo Domžal in okolice navzven, saj veliko število bralcev prihaja izven našega lokalnega območja. Se pravi, da jih zanima, kaj se dogaja v našem lokalnem okolju. Po drugi strani se na portalu dela tudi lep arhiv, v desetih letih je bilo objavljenih že več kot 16.800 prispevkov, ki so ves čas dostopni bralcem.

Kakšne vrste zgodb in prispevkov vas navdihujejo?

Najbolj me navdihujejo zgodbe, kjer lahko kot novinar predstavim posameznika, ki počne nekaj posebnega in v tem uživa. Ob tem tudi spoznavam, kakšne različne in raznovrstne talente imajo ljudje v naših krajih. Vedno znova me fascinira aktivnost ljudi v tretjem življenjskem obdobju. V naših koncih imamo kar nekaj društev, v katera je vključenih ogromno posameznikov, ki želijo jesen življenja preživeti čim bolj aktivno. Prav tako sem presenečen in vesel, da imamo res veliko različnih dogodkov, velikokrat tudi po več na dan, in prav zaradi tega ugotavljam, da ne more nihče trditi, da se v Domžalah in okolici nič ne dogaja. Se dogaja in to zelo veliko. Je pa res, da je treba vstati s kavča in se udeležiti kakšnega dogodka. Prepričan sem, da prav vsak najde nekaj zase. Zagotovo pri promociji dogodkov veliko pripomore naš medij, saj skorajda ni dogodka, ki ga ne bi medijsko pokrili. Tega se zavedajo tudi v organizacijah in društvih, ki organizirajo dogodke, saj nas ažurno seznanjajo in vabijo na prihajajoče dogodke. Zadnjič mi je nekdo omenil, da če nekega dogodka ni na Domžalcu, potem tega dogodka ni bilo.

Kakšne dogodke najraje pokrivate?

Vsake tematike se z veseljem lotim. Všeč so mi prispevki, ko je treba tudi kaj raziskati in se bolj podrobno poglobiti v pridobivanje kakšnih informacij. So tudi prispevki, ko je treba uporabiti več domišljije, kot na primer pred časom, ko mi je nekdo poslal fotografije stare klopce s Šumberka. O njej sem naredil celo zgodbo, saj sem sledil navdihu, ji pripisal človeške lastnosti, užival v drugačnem pisanju. Na podlagi tega so se zgodili premiki tudi na strani Občine Domžale, ki je na tistem mestu postavila ploščad, klopca pa se je po petdesetih letih upokojila.

Kakšne človeške lastnosti bi pripisal portalu domžalec.si?

Zame je Domžalec mladenič, ki od nekdaj diha s krajem in širšo okolico, v kateri živi. Zanima ga vse in je rad na tekočem z informacijami, kaj se dogaja v kraju. Je razgledan in se zanima za to, kako delujejo ljudje, kaj ustvarjajo …

Kdaj je bil ključni trenutek, ko je tudi domžalec.si prišel na višjo stopničko?

Rekel bi, da je trajalo kar nekaj časa. Ni bilo nekega prelomnega trenutka, ko bi se stvari začele odvijati po svoje. Na področju trženja imamo kar dosti rezerve in orjemo ledino, saj oglaševalci v lokalnem okolju še vedno zelo zaupajo tiskanim medijem. Opažamo pa premike in preskoke iz leta v leto, kar se kaže na večji branosti. Obiskanost nas vedno znova pozitivno preseneča, obenem pa se celotna ekipa zaveda, da je treba biti vztrajen, konsistenten, pomembna je kvalitetna in ažurna vsebina, ne smeš obupati. Najbolj ključno in pomembno se mi zdi vlaganje v ekipo sodelavcev, ki s svojimi prispevki ustvarjajo portal, ki ga tudi sam z veseljem rad prebiram.

Katere so po vašem mnenju prednosti, ki jih prinaša posameznikova vpetost v lokalnem okolju?

Po mojem mnenju je najboljši občutek, če lahko posameznik prispeva za skupno dobro v lokalnem okolju, ko so ljudje zadovoljni nad dobro izvedenim delom. Na ta način se razširijo poznanstva, v našem delu pa točno veš, na koga se lahko obrneš z neko specifično tematiko, imaš kontakte, lažji dostop do ljudi in odprta vrata. V lokalnem okolju lahko vzpostaviš pristen stik z ljudmi. Naše lokalne zgodbe večinoma ne najdejo mesta na nacionalnem nivoju, zato se jim lahko bolj posvetimo.

Dostikrat se kolegi novinarji iz večjih medijev obrnejo na nas, ko se zgodi kakšna zadeva v teh krajih. Verodostojni in zaupanja vredni viri so zelo pomembni. Prav tako me ne skrbi, da bi nam zmanjkalo vsebin, saj je ogromno dogajanja v Domžalah in okoliških občinah

Katere so kvalitete dobrega novinarja?

Dober novinar mora biti široko razgledan, seznanjen s tem, kaj se okoli njega dogaja, česar ne dobiš čez noč. Pred korono so naše uredništvo večkrat obiskali osnovnošolci, ki so včlanjeni v novinarski krožek, ki sem jim svetoval, naj veliko berejo in na ta način razvijajo svoj besedni zaklad ter spremljajo, kaj vse se dogaja okrog njih. Ključno je, da si dostopen in odprt do ljudi, da imajo občutek, da ti lahko zaupajo, saj ti bodo le tako lahko povedali, kar jih teži oziroma kar tebe kot novinarja zanima. Ljudem je pomembno, da so slišani in se zavedajo, da objavljamo verodostojne informacije. Ne ustavimo se samo pri enem mnenju ali stališču, ampak raziskujemo naprej. Zelo pomembna lastnost dobrega novinarja je tudi pozitiven pogled na svet, da poskuša potegniti nekaj dobrega iz vsake stvari.

Se vam zdi, da je v naši družbi problematična prenasičenost z informacijami?

Temu se žal ne moremo izogniti, saj so informacije dostopne na vsakem koraku. Vprašljiva je kvaliteta teh informacij, predvsem mladi težko ločijo kvalitetne informacije med poplavo informacij. Pri naši statistiki opažamo, da je najmanjši delež bralcev med 18. in 24. letom, kar lahko pripišemo temu, da mlade novice iz lokalnega okolja zanimajo bolj malo. Z ekipo stremimo k temu, da smo budni in da spremljamo, kaj ljudi zanima in se z inovativnimi pristopi trudimo, da se približamo tudi mladim bralcem. Nove vsebine in novi pristopi so nam velika motivacija za delo v naprej.

Letos domžalec.si praznuje deseto leto svojega delovanja. Če bi se s temi izkušnjami vrnili na začetek svoje poti, kakšen nasvet bi imeli zase?

Pred desetimi leti nisem imel posebnih pričakovanj, niti jih nimam sedaj. Osredotočen sem na kvalitetno opravljeno delo, na vztrajnost iz dneva v dan. Vmes so prišli tudi težki časi, vseskozi pa sem verjel v to zgodbo. Nikoli ni idealno, in se pojavijo zahtevnejše situacije, v katerih je ključno to, da zaupaš v projekt, sodelavce in svoje odločitve. Okolica je pred desetimi leti z zanimanjem sprejela portal domžalec.si, kjer se vsebine v primerjavi s tiskanimi mediji spreminjajo in dopolnjujejo iz dneva v dan. Seveda so se pojavili tudi negativni komentarji, vendar se nanje nisem oziral, niti jim ne posvečam pozornosti. Veseli me, da je ta zgodba med večino ljudmi sprejeta zelo dobro.

Na portalu je bilo v tem času objavljenih veliko vsebin. Če bi posplošil, kakšni ljudje so doma v Domžalah in okolici?

Lahko rečem, da imamo zelo aktivne posameznike in skupine. Je pa zanimivo to, da bolj, ko se pomikaš od centra Domžale proti ruralnim območjem, bolj se ljudje udeležujejo raznih dogodkov, so bolj odprti in se radi družijo. Za nekatere občane je center Domžal samo spalno naselje, nekaj kilometrov stran pa je slika precej drugačna. Ljudje se radi povezujejo, družijo, sodelujejo in to je razvidno tudi iz naših novic. Upam, da bodo mladi nadaljevali to tradicijo, na našem portalu pa bomo z veseljem poročali o zanimivih dogodkih. Ponosen sem, ker skupaj z ekipo sodelavcev ustvarjamo zgodbe, ki povezujejo in v tej smeri se bomo trudili tudi v prihodnje.

Kaj bi sporočili bralkam in bralcem ob 10 letnici delovanja portala domžalec.si?

Najprej se vsem prav lepo zahvaljujem, da nas spremljate in nam zaupate. Mi vam obljubljamo, da se bomo še naprej trudili in da boste vsak dan na tekočem s svežimi informacijami in zgodbami, ki povezujejo. Prav tako bomo korak za korakom ponudili tudi nove vsebine.

Skorajda ni prireditve, dogodka ali kakšne druge aktivnosti, ki se dogajajo v Domžalah in okolici, da je ne bi obiskali naši novinarji. Prav tako se zavedamo, da je ažurnost pomembna za bralce, zato ste ob primeru nesreč, požarih ali drugih naravnih nesrečah, vedno obveščeni hitro in ažurno s podanimi uradnimi informacijami. Skupaj z vami smo našli marsikatero izgubljeno ali odtujeno stvar, pomagali iskati pogrešane osebe ter tudi pripomogli k temu, da se je kje kakšna neurejena stvar uredila. Prav tako smo skupaj z vami spletli številne zanimive zgodbe in jih delili s širšo javnostjo.

Ob tej priložnosti se moram zahvaliti vsej moji srčni ekipi, ki na različne načine skrbi, da Domžalec bralcem vsak dan znova ponudi nove vsebine ter s tehničnimi in drugimi aktivnostmi skrbi, da Domžalec živi in se krepi. Prav vsakemu izmed njih iz srca hvala za njihov trud, da domžalec.si raste iz dneva v dan. Hvala tudi moji dragi Ingi, ki mi stoji ob strani in me podpira pri mojem delu. In seveda, da sprejema moje delo, kot način življenja, ki je postal tudi njen.

Posebna zahvala gre vsem našim poslovnim partnerjem, ki nam zaupajo v vedno večjem številu. Mnogi med njimi se k nam vračajo vedno znova, saj z usmerjenimi oglaševalskimi akcijami skupaj dosegamo odlične rezultate.

Skupaj gremo naprej v nove Zgodbe, ki povezujejo!

Avtorica: Lea Smrkolj; Foto: Karin Božič Zupančič