Alpinist Silvo Karo kot drugi Slovenec z zlatim cepinom
Alpinist Silvo Karo bo postal drugi Slovenec po Andreju Štremflju, ki bo za svoj alpinistični opus prejel zlati cepin za življenjsko delo, so sporočili podeljevalci prestižnih alpinističnih nagrad. Alpinistične oskarje bodo podelili med 18. in 20. novembrom v Brianconu.
61-letni Silvo Karo, ki izhaja iz vasi Brdo nad Ihanom se je s plezanjem začel ukvarjati leta 1977. Med 2000 plezalnimi vzponi je bilo več kot 320 prvenstvenih, udeležil se je 27 alpinistično-plezalnih odprav. S Frančkom Knezom in Janezom Jegličem je sestavljal izjemno navezo treh mušketirjev, ki je poskrbela za številne drzne podvige, o katerih ljubitelji alpinizma še danes govorijo z največjim spoštovanjem.
Z nagrado za življenjsko delo, imenovano po njenem prvem dobitniku Italijanu Walterju Bonattiju, se bo Karo ob Štremflju pridružil drugim legendam tega športa, med drugim Reinholdu Messnerju, Dougu Scottu, Robertu Paragotu in Kurtu Diembergerju.
Strah je bil vedno prisoten in je še danes. To je sestavni del, vedno nas je bilo strah. Ta popusti, ko v steni začneš plezati. Res pa je, da se zdaj ne bi podal v take nevarnosti kot takrat, ko sva z Johanom zlezla južno steno Cerro Torreja. Danes mi gredo lasje pokonci ob spominu, kako sva nenavezana prečila ledeniške razpoke ali na dostop po spodnjem delu snežišča pod steno Bhagirathija III, na katerem sva videla velike luknje od skal in kamnov, ki so padali iz stene. Vendar smo bili takrat v tistem obdobju življenja, ko si bil tako globoko v tej stvari, da si postal malce slep za vse nevarnosti. Ko si vsak dan soočen z nevarnostjo, ti sčasoma postane blizu, se je navadiš. Ko pa se z leti oddaljiš in pogledaš nazaj, vidiš, da je bilo zelo nevarno. (Silvo Karo v intervjuju za Planinski vestnik)
Kot so zapisali organizatorji zlatega cepina v obrazložitvi letošnjega izbora, so slovenski alpinisti v 80. letih prejšnjega stoletja očarali alpinistični svet. Od takrat so postali znani po drznih in hitrih vzponih v brezhibni tehniki po zahtevnih terenih.
Med njimi je tudi Karo, ki je začel plezati pri 17 letih, z vrhunskim alpinizmom pa se ukvarja od leta 1981. V tem času se je povezal z Janezom Jegličem in starejšim in izkušenejšim Frančkom Knezom, skupaj so sestavljali navezo takoimenovanih treh mušketirjev pri izvedbi številnih vzponov doma in v tujini.
Leta 2007 je ustanovil Festival gorniškega filma, leta 2010 postal častni član angleškega Alpine Cluba, prejel pa je tudi odlikovanje red za zasluge Republike Slovenije. Leta 2018 je izdal knjigo spominov, biografijo Alpinist.
Zlati cepin, najvišje priznanje za alpinistične dosežke na svetu, podeljujejo od leta 1992, zlati cepin za življenjsko delo pa so prvič podelili leta 2009 z idejo počastiti alpiniste, ki so navdihovali naslednje generacije raziskovalcev navpičnice. Od Slovencev ga je prvi prejel Andrej Štremfelj leta 2018. Preostali dobitniki so Walter Bonatti, Reinhold Messner, Doug Scott, Robert Paragot, Kurt Diemberger, John Roskelley, Chris Bonington, Wojciech Kurtyka, Jeff Lowe, Krzysztof Wielicki, Catherine Destivelle in Jasuši Jamanoi.
Miha Ulčar