4. Damjanov pohod na Porezen
Po nekaj tednih vročine se je končno ohladilo. Fronta, ki je hitro prešla Slovenijo, je na nekaterih delih države udarila silovito, drugje pa ni bilo skoraj nič dežja. Za deseti avgust smo imeli v načrtu 4. Pohod na Porezen nad Cerknim. Prvi pohod na Porezen je skupaj z svojo bratovščino odraslih katoliških skavtinj in skavtov organiziral Damjan Tušar. Na drugem je žal manjkal, ker je po hudi bolezni odšel k Njemu. Prvega pohoda sta se udeležila tudi Darko in Milan, ki pa žal tudi nista dočakala četrtega pohoda.
Tako smo zbrani v Cerknem imeli najprej sveto mašo v spomin našim trem bratom, prijateljem skavtom v domači cerkvi Svete Ane. Zbralo se nas je preko trideset skavtinj in skavtov iz Cerknega, Domžal, Celja 2, Brezovice, Ribnice in Štepanje vasi, ter s tem počastili spomin na drage nam Skavte.
Po sveti maši je sledil prigrizek, dobra kava ter napotki, kaj se bo tega dne vse odvijalo. Odpeljali smo se do Tušarjevega hriba nad Cerknim, ker pa smo imeli nekaj poškodovanih, smo se odločili, da se bomo odpeljali še kak kilometer višje, da bo manj za hodit in bo tako ostalo več časa za druženje.
Po parkiranju smo se ob močnem vetru podali med mnogoterimi rožami, kjer še ni bilo pokošeno, skozi grmičevje borovnic, kjer je bilo obilo slastnih modrih sadežev. Vabile so okusne maline, sonce je posijalo skozi megleno kopreno, veter pa se je počasi polegel. Skozi ograjene pašnike smo se sprehodili skozi čredo pasočih krav, na drugem travniku skozi čredo konj in oslov, malo više pa je nastala tišina, le nekaj oddaljenega hrzanja in mukanja je priplavalo do nas.
Pri vzponu na Porezen smo občudovali rožice, živino ki se je pasla, se pogovarjali, pogled pa nam je zahajal na bližnje in oddaljene gore. Lepo je bilo pogledati naokrog, kot bi nekdo pomil okno, brez mrča. Videli smo Triglav, Črno prst, Vogel, Rodico, Krn, Matajur, Italijanske Dolomite, Blegoš, Storžič in morje s Tržaškim zalivom. Tako, da še opazili nismo, da smo že prispeli na zastavljen cilj.
Kar hitro smo prišli do koče na Poreznu, po okrepčilu smo se podali še na vrh. Ker v tem času cveti Alpska lepotica alpska možina, ki je doma na samo nekaj rastiščih na Poreznu, smo si obetali, da jo bomo kaj videli in poslikali. Žal so požrešne krave snedle lepe cvetove. Ostal je le en sam cvet, ki se je zgleda izmuznil iz kravjega gobca ter pristal pod listi. Namestil sem ga na odgriznjeno mesto in dobil vsaj nekaj zadoščenja, da en cvet smo pa le našli. Sledila je skupinska slika pred domom, zatem pa smo se podali do planšarije pod Poreznom, kjer nas je čakal okusen golaž s polento, za desert pa kislo mleko z žganci in ocvirki. Super obrok, močan in okusen. Hvala pastirju Marjanu in njegovi ženi Mariji, ki sta nam pripravila ta obrok.
Počasi se je dan prevešal proti večeru, zato smo se podali proti avtomobilom, se še malo pogovorili o tem lepem dnevu ter zaključili s povabilom na peti pohod drugo leto avgusta. Kot je dejala Darja, z nami so bili naši trije Angelčki za varstvo in Jezus kot vodnik. Po zahvalah smo se počasi odpravili v dolino, z mislimi na nepredvidljivo življenje in na to, da se nas bo pa nekdo vseeno spominjal, ko nas več ne bo na tem svetu.
Več foto utrinkov pa boste našli TUKAJ.
