3. december – Ta veseli dan kulture 2025

Ta veseli dan kulture, ki ga praznujemo vsako leto 3. decembra, je nastal na pobudo ministrstva za kulturo ob 200. obletnici rojstva Franceta Prešerna. Na ta dan kulturne ustanove po vsej Sloveniji odprejo svoja vrata in obiskovalcem ponudijo bogat nabor brezplačnih dogodkov. Lani so kulturni domovi, gledališča in glasbene ustanove privabili okoli 3,9 milijona obiskovalcev, muzeji, galerije in ustanove z muzejskimi zbirkami pa približno 2,8 milijona.

Kultura na odrih

V kulturnih domovih, gledališčih, opernih in glasbenih ustanovah je bilo lani izvedenih 25.683 prireditev, kar pomeni povprečno 70 dogodkov na dan.

• 56 % vseh prireditev je nastalo v lastni produkciji ali koprodukciji,

• preostanek pa so izvedli gostujoči ustvarjalci in ansambli.

Kulturne ustanove so ponudile tudi veliko brezplačnih vsebin – takšnih prireditev je bilo 6.933, kar predstavlja 27 % celotne ponudbe. Največ jih je pripravilo prav kulturnih domov.

Skupno so prireditve na odrih slovenskih kulturnih ustanov obiskali okoli 3,9 milijona ljudi.

Muzeji in galerije

Muzeji ter galerije so pripravili skupaj 1.191 razstav, od tega:

• 826 občasnih

• 365 stalnih,
  poleg njih pa še 67 spletnih e-razstav.

Razstave si je ogledalo približno 2,8 milijona obiskovalcev.

Poleg razstav so muzejske in galerijske ustanove izpeljale tudi okrog 38.000 izobraževalnih dogodkov z več kot 983.000 udeleženci.

Festivali kulture

Lani je bilo v Sloveniji organiziranih 160 kulturnih festivalov, na katerih se je zvrstilo kar 4.388 prireditev.
Največ—kar 120 festivalov—so pripravili kulturni domovi in centri za kulturo.

Veliko raznolikost festivalskega dogajanja potrjuje podatek, da je bilo 32 festivalov uvrščenih v kategorijo »drugo«. Sem sodijo knjižni in otroški festivali, festivali svetlobne umetnosti, tehnologije in znanosti, zvočnih sprehodov, stripa, intermedijske umetnosti, lutkovni festivali ter feministični in kvirovski festivali.

Filmska umetnost

Slovenski filmski ustvarjalci so lani posneli:

• 26 celovečernih filmov

• 74 kratko- in srednjemetražnih filmov

V kinematografih je bilo predvajanih:

• 41 slovenskih filmov

• 363 tujih filmov

Skupno si je filme ogledalo več kot 1,7 milijona gledalcev:

• slovenske filme 185.193 oseb (povprečno 4.517 na film),

• tuje filme 1.555.461 oseb (povprečno 4.285 na film).

Založništvo

Leta 2024 je 1.406 založnikov, med njimi 314 samozaložnikov, izdalo skupaj 5.271 naslovov tiskanih knjig in brošur.

Od tega:

• 68,6 % so bila izvirna slovenska dela,

• 38,7 % prvih izdaj,

• 61,3 % ponatisov.

Med vsemi izdanimi naslovi je bilo 1.987 leposlovnih knjig, delež del slovenskih avtorjev pa je znašal 57,9 %.

Knjižnice

Splošne knjižnice so bile organizirane v mrežo 235 osrednjih in krajevnih knjižnic ter 13 bibliobusov. Skupaj so imele več kot 441.000 članov, med katerimi je bilo 70 % odraslih.

• Zabeleženih je bilo okoli 8,7 milijona obiskov, kar pomeni približno 20 obiskov na člana.

• Povprečen član si je izposodil približno 49 enot gradiva na leto.

Celotno knjižnično mrežo dopolnjujejo še:

• Narodna in univerzitetna knjižnica,

• 712 šolskih,

• 122 specialnih ter

• 86 visokošolskih knjižnic.

Koliko namenimo za kulturo?

Država je lani za kulturo namenila 610,1 milijona evrov. Sem sodijo sredstva za delovanje knjižnic, muzejev, galerij, gledališč, filmske produkcije, spomenikov, kulturnih programov, radia, televizije in založništva.

To pomeni:

• 287 evrov javnih sredstev na prebivalca,

• posameznik pa je v povprečju za kulturo porabil 263 evrov.

Vir: Gov.si