25. obletnica Rotary kluba Domžale

Rotary klub Domžale kot del mednarodnega združenja rotarijcev že petindvajseto leto poskuša na območju občin Domžale, Mengeš, Moravče, Lukovica in Trzin vsaj malo dodati k lepšemu življenju nekaterih skupin ljudi. Rotarijstvo ni konkurenca drugim dobrodelnim organizacijam. Svojo pomoč namenja ljudem, ki se morda v očeh nekaterih vidijo kot manj kritični, pa po drugi strani nimajo vsega tistega, kar bi si v življenju zaslužili.

Ob 25-letnici ustanovitve je Rotary klub Domžale v Knjižnici Domžale v četrtek, 13. aprila 2023, pripravil predstavitev rotarijskega gibanja in delovanje kluba. Širši javnosti so v obliki pogovora z nekaterimi njegovimi člani predstavili ponovno obuditev rotarijstva v novejši zgodovini naše države, zgodovino kluba ter načrti za prihodnost.

Pogovor je vodila Cveta Zalokar, njeni sogovorniki pa so bili Tomaž Bole, Rotary klub Ljubljana, Viktorija Vehovec, Boštjan Deželak in Janko Velkavrh iz Rotary kluba Domžale.

Pogovoru so prisostvovali mag. Renata Kosec, županja Občine Domžale, Matej Primožič, podžupan Občine Domžale, Janez Podobnik, Rotary klub Idrija, Marino Morino, Rotary klub Zg. Brnik, dr. Peter Raspor, Rotary klub Ljubljana Center, Bogo Ropotar, župan Občine Mengeš in še nekateri člani domžalskega in drugih Rotary klubov. Svoje petindvajsetletno delovanje so med pogovorom s projekcijo na platno popestrili s številnimi fotografijami z raznih dobrodelnih akcij v preteklih letih.

Rotary club Domžale 23. maja praznuje 25. obletnico delovanja. Za ustanovitev kluba v Domžalah so si kot botrski klub prizadevali rotarijci Rotary kluba Ljubljana. Tomaž Bole, Rotary klub Ljubljana, je v pogovoru podal nekaj spominov na ustanovitev domžalskega Rotary kluba. Kot botri so kontakte s potencialnimi člani navezovali Tomaž Bole, Boris Lukner, Jaka Pucihar in Ciril Smrkolj. Domžalski novonastali Rotary klub so poučili o rotarijstvu na splošno, o načinu delovanja kluba in o postopku ustanovitve. 23. maja 1998 so Domžalčani imeli »Charter«, t.j. sprejem v mednarodno organizacijo Rotary klubov. Slovenija je bila takrat v rotarijskem področju, kot se reče v »distriktu« 1910, katerega glavni del so bili klubi iz vzhodnega dela Avstrije, vodja tega področja ali distriktni guverner, ki jim je pripel rotarijske značke in podelil listino o sprejemu, pa Edgar Piskernik, koroški Slovenec iz Velikovca v Avstriji.

V nadaljevanju je prva predsednica Rotary kluba Domžale, Viktorija Vehovec, povedala veliko zanimivih stvari. Rotaryjanstvo je bilo začetka samo moška organizacija in žensk niso spustili medse. Na Rotaryjskem srečanju v Avstriji, v začetku Domžalskega kluba je bila tam edina ženska, ki je na koncu tudi dobila besedo. Povedala je, kaj in kako vidi vodenje kluba. Je pa bila tudi prva ženska, ki je bila predsednica kakega Rotary kluba.

Motivacije za delo v Rotary-ju ji nikoli ni zmanjkalo, saj je bila predsednica še enkrat. Opravljala je tudi skoraj vse ostale klubske vloge, ki so jih opisali že prej. V njihovem klubu niso nikoli imeli zadržkov za članstvo žensk. Sicer pa so ženske članice vztrajnejše od moških, saj sta jih v petindvajsetih letih zapustili le dve. Viktorija Vehovec je predstavila tudi veliko dogodkov, ki so jih domžalski Rotaryjci realizirali. Vsakoletno Miklavževanje za otroke iz rejniških družin in tudi veliko drugih dobrodelnih dogodkov s katerimi so pomagali mnogim pomoči potrebnim. Lepo je bilo prisluhniti in se sprehoditi skozi njihovo delovanje. Se ob tem spomniti njihovih uspehov in projektov. Podelitev priznanj svojim članom in se ozreti v prihodnost. Rotarijci si prizadevajo delovati po rotarijskih načelih, najprej v klubskem delovanju, kjer se od članov pričakuje, da so aktivni pri dejavnostih kluba. V poklicu in življenju jim pri delovanju na pomoč prikličejo štiri vprašanja.

• Ali je prav?
• Ali je pošteno do vseh vpletenih?
• Ali bo krepilo prijateljstvo in pripravljenost na nesebično delovanje?
• Ali bo koristilo vsem udeleženim?

Kot je v nadaljevanju dejal Janko Velkavrh iz Rotary kluba Domžale, član Rotary kluba postaneš na povabilo in priporočilo aktivnega rotarijca, ki se mora prej prepričati, da je oseba, ki jo predlaga za člana, za članstvo primerna. Pri tem ne gre za kakšne posebne zahteve, pač pa za to, da je kandidat dober in pošten človek, ki je pripravljen delati za dobro drugih, ne da bi zato pričakoval kakšno korist zase. Redno obiskovati srečanja kluba in poravnavati finančne obveznosti. Vsakdo v klubu po svojih zmožnostih prispeva za socialne projekte, bodisi z delom ali s sredstvi. Iz povedanega je razvidno, da za članstvo ni potrebna nadpovprečna finančna zmožnost. Pričakuje pa se, da je vsak član sposoben opravljati katerokoli funkcijo v klubu, kot so predsednik, tajnik, blagajnik, pooblaščenec za socialne projekte, predavanja, mladinsko in mednarodno dejavnost, informiranje ter klubski mojster. Seveda nikogar ne silijo, da prevzame funkcijo, ki mu ne leži. Težijo pa k temu, da je večina članov iz okolja, kjer delujejo in po možnosti iz različnih poklicev. Kandidat običajno poskusno in brez obveznosti obiskuje srečanja in se vključuje v delo kluba in če je po nekaj mesecih obojestranski interes, sledi sprejem v klub.

V nadaljevanju je Velkavrh podal še nekaj o osnovi njihovega delovanja kot so redna tedenska srečanja vsak četrtek ob 19.30 uri, ko pregledajo in uskladijo potek njihovih aktivnosti pri tekočih socialnih projektih, dogodkih in njihovih obveznostih s klubi v Sloveniji in tujini, Pripravljajo družabne aktivnosti, itd. prirejajo tudi krajša predavanja z gosti in nato sledijo vprašanja in debata. O klubskih projektih, članstvu, financah razpravljajo na klubskem večeru. Na sejah Upravnega odbora med drugim potrjujejo socialne projekte in način njihovega financiranja.

V petindvajsetih letih se je po besedah Velkavrha v klubu zvrstilo preko 50 članov in članic, večinoma prebivalcev občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin Vsak od članov je s svojim znanjem in profesionalnim področjem bogatil njihova znanja in pustil sledi v klubu in pri realiziranih projektih. Rdeča nit njihovih socialnih projektov je Miklavževanje za preko 100 rejniških otrok letno s področja občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Občasno so jim pomagali tudi pri letovanju na morju in z inštrukcijami za napredek pri šolanju. Zelo so se potrudili za pomoč društvu INCE, posebej pri izgradnji objekta Naša Hiša na Rodici. Vrsto let so donirali medicinske aparate otroški kirurgiji UKC Ljubljana. V Domžalah so za javno uporabo namestili dva defibrilatorja, pomagali so mladim, ki so podlegli drogam, kupili vozilo delovnim invalidom, skupaj z Lions klubom Domžale zbirali hrano za socialno ogrožene družine in pomagali mladim talentiranim glasbenikom. Posebno pa so ponosni na njihov največji projekt obnovo otroškega igrišča za otroke s posebnimi potrebami pri osnovni šoli Roje.

Pri evidentiranju potencialnih socialnih problemov sodelujejo s Centrom za socialno delo Domžale, ki jim med drugim vsako leto pomaga z obveščanjem o rejniških družinah in o miklavževanju. O akcijah, ki so v širšo družbeno korist obveščajo tudi vodstva občin, ki jih po svojih močeh podpirajo. Zelo so hvaležni lokalnim podjetjem za njihovo podporo. Na njih se obračajo posamezniki v socialni stiski ali v želji po doseganju boljših dosežkov v kulturi ali izobraževanju. Pri odločitvi o pomoči se odločajo za prosilce iz lokalnega okolja. Značilnost Domžalskega kluba so tudi redna predavanja in pogovori z zanimivimi sogovorniki, ki se jih je zvrstilo že preko 300. V teh letih delovanja jih je obiskalo več sto uglednih, pretežno slovenskih gostov, ki so vrhunski poznavalci področij na katerih delujejo in imajo tudi velik vpliv na razvoj teh področij. Z njimi so bili predstavniki vodilnih slovenskih gospodarskih družb, predsedniki državnega zbora, slovenski nadškof in vodilni predstavniki ostalih veroizpovedi v Sloveniji, najuspešnejši športniki, selektorji in trenerji, predsedniki političnih strank, novinarji, njihovi rotarijski prijatelji iz Slovenije in tujine, itd.. Zelo aktivni so tudi v mednarodnem sodelovanju. Že na začetku našega delovanja so vzpostavili stike s tujimi Rotary klubi, najprej s klubom iz Portogruara v Italiji in pred leti s klubom Wolfsberg iz avstrijske Koroške. Vsi trije klubi se vsako leto srečujejo bodisi v Sloveniji, Italiji ali Avstriji. Preko mednarodne Rotarijske študijske izmenjave se je stkalo novo prijateljstvo s klubom Idar Oberstein iz Nemčije. Po posredovanju njihove podpornice Ane Lukner so se pred leti srečali z Rotary klubom San Jose iz Kalifornije, ki je podprl njihov projekt nakupa vozila za medobčinsko društvo invalidov Domžale.

Morda je ena od ovir za večji pritok novih članov v klub ta, da Rotary lahko zveni nekoliko skrivnostno. Zato so se odločili, da na njihova srečanja vabijo vsakogar, ki bi ga tema njihovih gostov zanimala in tako lahko pobliže spozna delovanje rotaryjstva.

Tako je najnovejši član Rotary kluba Domžale postal Boštjan Deželak, ki je v nadaljevanju povedal nekaj svojih izkušenj z vstopom v klub, njegova botra je Viktorija Vehovec. V tem času so v pediatrično kliniko že donirali jogije, zbrali so sredstva za nakup aparata za otroke na kirurški kliniki, za neinvativno merjenje, prvi v Sloveniji, ki omogoča preglede otrok brez bujenja in poseganja v ožilje in telo.

V prihodnosti bo prva naloga Rotary kluba Domžale ohranjati in povečati sposobnost kluba za delo na socialnem področju. Še naprej nameravajo vsako leto organizirati miklavževanje za otroke rejniških družin, s Centrom za socialno delo Domžale pa najti področje, ki bi ga z največ učinka za prejemnike podpirali v naslednjih letih. Odzivali se bodo tudi na posamezne pereče socialne probleme, ki jih bodo sposobni učinkovito rešiti. Sodelovali bodo v mednarodnem projektu Rotary kluba Portogruaro Campus A za osebe z avtizmom.

Da pa bodo te naloge sposobni izvajati rabijo po besedah Velkavrha več članov, zato je njihova naloga rast članstva in pomladitev kluba. Rotary klub Domžale vabi vse, ki jih članstvo v klubu zanima, da se jim pridružijo.

Ob koncu so nekaj besed in čestitk ob 25 letnici Rotary kluba Domžale povedali Janez Podobnik, Rotary klub Idrija, Marino Morino, Rotary klub Zg. Brnik, dr. Peter Raspor, Rotary klub Ljubljana Center ter Bogo Ropotar, župan Občine Mengeš.

Zanimiv pogovor si lahko ogledate v zgornjem videu.

Avtor: Miro Pivar, Foto in video: Miro Pivar