25 let sledenja beli štorklji in srečanje njenih varuhov

Konec julija je DOPPS, Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, z Elektro Ljubljana obeležil 25 let sledenja beli štorklji v Sloveniji in na njihovi selitveni poti. Varuhi, ljubitelji in sledilci te lepe ptice smo se dobili v domačiji pri toplicah Klevevž, nedaleč od Šmarjeških toplic – dan je bil sončen in brez oblačka, kakšna sreča za ta muhasti julij!

Po jutranji osvežitvi v mini toplicah, kjer je voda imela 24 stopinj, smo se zbrali na parkirišču vasi Grič od kod se je razprostrl razgled na okoliške vinograde. Zbrani smo se udeležili zanimivega predavanja na temo bele štorklje o kateri vsak otrok ve, da nosi mladiče, vendar ne človeške, temveč svoje. Ta velika in markantna ptica s črno obrobo na krilih, že dolgo zanima ljudi. Okoli nje se je spletlo nešteto mitov in zgodb, ljudje so jo razglasili za simbol sreče in plodnosti. Damijan Denac, ornitolog in naravovarstvenik, direktor društva DOOPS, se je pred 25 leti skupaj s prijateljem in staro katrco odpravil na popis bele štorklje – prevozila sta celo Slovenijo od vasi do vasi. Kasneje se je projektu sledenja pridružilo podjetje Elektro Ljubljana. Sodelovanje podjetja z naravovarstveniki je re izjemno in plodno, samo želimo si lahko, da je takšnih podjetij še več.

»Projekt Leti, leti štorklja smo začeli leta 2019. Takrat smo dve štorklji prvič opremili z napravama GPS in jima sledili na njuni selitvi. Sledenje po interaktivnem zemljevidu nam daje čudovit vpogled v potek poti, postanke, izbor smeri – štorklje namreč potujejo v Afriko po različnih selitvenih poteh. Čeprav nas spremljanje štorkelj preko ekrana morda navdaja z občutkom lahkotnosti tega potovanja, pa se moramo zavedati, da je selitev najbolj nevarno obdobje v življenju štorkelj. Nevarnosti slabega vremena, neurij, daljnovodnih žic in stradanja so velike. To ni lagodno počitniško potovanje, še posebej za mlade štorklje. Zato držimo pesti za naše štorklje in veseli smo za prav vsako izmed njih, ko opazujemo njihove podvige.«

Na njihovi spletni strani lahko sledite dvema aktualnima mladičema Kikiju in Rikiju na njihovi poti v Afriko, tretja štorklja Bela pa je tam kar ostala. Zanjo je razpisana nagrada, če jo kdo slučajno izsledi pri nas.

Popis štorkelj je del nacionalnega monitoringa ptic, ki ga DOPPS izvaja s pomočjo 300 prostovoljcev, varuhov bele štorklje. Ta se od leta 1999 izvaja vsako leto.

Kako poteka popis?

DOPPS: »Popis izvajamo po mednarodno uveljavljeni metodi. Tekom popisa obiščemo vsa gnezda bele štorklje v Sloveniji ter preverimo gnezditveno uspešnost štorkelj. Izvajamo ga med koncem junija in začetkom julija, ko so mladiči že tako veliki, da jih zlahka preštejemo. Zelo pomemben del popisa je pogovor z domačini, ki nam sporočajo dragocene podatke, ki jih sami na popisu ne moremo pridobiti. Gre za podatke o poteku gnezdenja, bojih za gnezdo, prihodih štorkelj in drugih zanimivostih. Na popisu si vedno podrobno ogledamo tudi gnezdo in ocenimo, če je le to stabilno in varno. Pri nas imajo pari povprečno dva mladiča na leto, največ jih je par imel šest naenkrat. Izvalili so se in kasneje poleteli iz gnezda v Novi vasi na Blokah, 2014. leta.«

To je kar velik prehranjevalski zalogaj, če vemo, da vsak mladič poje dnevno 1,5 kg hrane, starš pa 0,5 kg. Zato včasih štorklje v pomanjkanju hrane izvržejo kakšnega mladiča iz gnezda in tako povečajo možnost preživetja preostalih mladičev. Štorklje imajo rade suha in topla področja, na potek gnezdenja vpliva prav tako temperatura zraka, ki ne sme biti prenizka. Še bolj pa je pomembno, da je za ptiče dovolj hrane. Glede na omenjene pogoje rezultati kažejo, da se štorklje počasi umikajo iz Prekmurja in zdaj gnezdijo tudi na Gorenjskem (Bled), Notranjskem in Dolenjskem. Ti premiki kažejo na spremembo habitatov oziroma dostopnosti hrane za ptiče. Pri nas je bilo gnezdo na Dobu, a sem letos preverila in ugotovila, da ga, žal, ni več. Od leta 1999, ko so s štetjem začeli pa do letos, se je število gnezdečih parov belih štorkelj povečalo iz 201 na 300. Z omenjenim sledenjem in monitoringom so ugotovili spremembe v populaciji v Sloveniji in pojasnili ekološke vzorce odvisnosti rodnosti od vremena in virov hrane, kar so bila nova spoznanja o tej vrsti ptic. Obenem so ugotovili katere nevarnosti najbolj prežijo na gnezdeče štorklje in so samo na področju Pomurja uredili več kot 50 gnezd. Zakaj je pri ohranjanju vrste bele štorklje pomembno sodelovanje Elektro Ljubljane?

Kakor svoje navade spreminjamo ljudje, jih tudi štorklje – nekoč so gnezdile na dimnikih hiš, zdaj pa vedno bolj na električnih drogovih. Da ne bi motili oskrbe z elektriko ali bile žrtve kratkega stika, se je podjetje Elektro Ljubljana odločilo za selitev štorkelj na zanje postavljene kandelabre. To poletje pa je dodaten izziv neprijazno vreme, saj turbulentni vetrovi v svojem naletu sklatijo marsikatero gnezdo. Na srečo so lastniki domačij pogosto ljubitelji štorkelj in hitro sprožijo reševalne akcije mladičev, za nasvet kako in kaj storiti pa se vedno lahko obrnejo na DOPPS. Četudi je faza valjenja in odraščanja za ptiče, tako tudi štorklje zelo tvegana, je največja nevarnost, ki preti ptičem ravno letna selitev. Nekoč ljudje niso vedeli, da se ptice selijo, menili so, da se spremenijo v druge živali ali do naslednjega leta potonejo na morsko dno. Leta 1822 so v Nemčiji ujeli belo štorkljo, ki je imela v vratu zapičeno puščico afriškega lovca. Šele od takrat so ljudje sprejeli dejstvo, da se ptice pozimi selijo v tople kraje. A tudi to se s spreminjanjem klime spreminja: štorklje vse pogosteje ostajajo pri nas celo leto, saj zaradi borne snežne odeje najdejo dovolj hrane in si prihranijo nevarno pot v Afriko.

Kakšni so rezultati štetja v vseh teh 25 letih?

V 25. letih je iz slovenskih gnezd poletelo skupaj 11.107 mladičev. Samo eno gnezdo je bilo uspešno vseh 25 let. To je gnezdo v Sinji Gorici na Ljubljanskem barju iz katerega so prav vsa leta poleteli mladiči. Skupaj kar 75, v povprečju 3 na leto. Največje število mladičev naenkrat v gnezdu je bilo 6 in sicer se je to zgodilo leta 2014 na gnezdu v Novi vasi na Blokah. Najbolj nenavadne lokacije gnezd so bile sirena gasilskega doma, nosilec avtocestne table in mobitelova antena. Najbolj SZ gnezdo v Sloveniji je na smreki na Bledu, najbolj JZ pa v Ilirski Bistrici. Obe gnezdi je letos povsem razdejalo neurje. Močna neurja so postala nova nevarnost za štorklje pri nas, a na srečo so varuhi štorkelj rešili obe gnezdi in so uspešno nadaljevale z gnezdenjem.

Po vsem kar smo izvedeli na zanimivi predstavitvi življenja bele štorklje je sledilo obvezno druženje ob kosilu in domačih piškotih, ki so jih spekle kmečke žene z Griča. Še enkrat smo se osvežili v Klevežu in se podali proti domu. V sebi sem pomislila, da za tak popoln dan manjka samo še živa štorklja. In glej ga, kot bi slišale mojo željo, so nas preleteli dve štorklji – namesto da bi ju lovila s fotoaparatom sem raje uživala v njihovem preletu.

p.s.

Če opazite karkoli nevarnega ali nenavadnega za štorkljo, o tem nemudoma obvestite društvo DOPPS na 041 712 796 ali na dopps@dopps.si.

Avtorica: Miomira Šegina (miomira.si)