Delo domžalskih občinskih redarjev: Če se le da, ne izrekajo glob

Ste že kdaj napačno parkirali svojega jeklenega konjička? Zagotovo ste ga, če ne drugače v naglici, ker se vam je mudilo. Čeprav ste vedeli, da ste naredili prekršek, ste se hitro odpravili po opravkih, misleč, da tega ne bo nihče opazil. Pa se je vseeno to zgodilo, saj vas je ob vrnitvi na vozilu že čakalo obvestilo občinskega redarstva z globo za storjen prekršek. Ni nam treba posebej razlagati, da je bil takrat, ko ste prebirali obvestilo redarstva, ‘ogenj v strehi’, strele jeze pa so letele proti občinski stavbi in občinskim redarjem, ki pa so samo opravljali svoje delo. Kot boste lahko prebrali v nadaljevanju, ne zaradi tega, da bi polnili občinsko blagajno, temveč zaradi tega, da se občanom in obiskovalcem zagotovijo parkirna mesta, pešcem pa proste pločnike, varne prehode, poti in podobno. Je pa tovrstni nadzor nad mirujočim prometom in skrbjo za varnost v prometu samo ena izmed nalog občinskih redarjev. Njihovo celotno delo vam bomo predstavili v nadaljevanju.

V Domžalah znotraj občinskega inšpektorata delujeta dva občinska redarja. Po besedah Franca Kozinca, vodje inšpektorata, so pri načrtovanju redarske službe na Občini Domžale upoštevali strukturo občine in potrebe po tovrstni službi. Velika ali pa turistična mesta imajo namreč drugačno strukturo kot pri nas, kjer imamo dve strnjeni središči (mesto Domžale in na Viru), ostalo pa so bolj ruralna območja. Prav tako je mobilnost ljudi v večjih mestih in turističnih krajih večja kot pri nas. Domžalsko občinsko redarstvo v skladu z zakoni in odloki zagotavlja naloge nadzorovanja varnega in neoviranega cestnega prometa v naseljih, varovanje cest in okolja v naseljih in na občinskih cestah zunaj naselij, skrb za varnost na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah, varovanje javnega premoženja, naravne in kulturne dediščine ter vzdrževanje javnega reda in miru.

Najpogosteje se občinski redarji srečujejo s kršitvami parkiranja na nedovoljenih mestih

Najpogosteje se občinski redarji srečujejo s kršitvami parkiranja, ki se nanašajo na parkiranje na prehodih za pešce, pločnikih ali v območjih za pešce, kolesarskih pasovih, pešpoteh, na prostorih za invalide, na ozkih nepreglednih mestih, intervencijskih poteh in na površinah, ki niso namenjene parkiranju. Po besedah Kozinca je v samem mestu Domžale parkirnih mest dovolj, zagotavlja pa se jih z modrimi conami, ki so namenjene občanom in drugim obiskovalcem, ki obiskujejo razne institucije ali pa se podajo po opravkih. Na modrih conah je časovna omejitev parkiranja, kar pomeni, da morajo biti ljudje pri tem ažurni in da označujejo svoj prihod. Pri tem je treba omeniti, da je institut modre cone določen z zakonom in pravilnikom o prometni signalizaciji. Večina mest se je odločila, da bo imela plačljive cone, za modre brezplačne cone pa se je odločilo bolj malo občin. Kozinc še pravi, da tisti, ki hodijo v Domžale, institut modre cone poznajo dobro, kar kaže tudi stanje na terenu, saj kršitev ni veliko, ljudje pa vozilo, ki ga parkirajo na modri coni, označujejo s parkirnimi urami.

Če se le da, ne izrekajo glob

Seveda marsikdo kdaj reče, da ni vedel, da je parkiral na modri coni ali pa da ne pozna tega instituta. Zaradi globe, ki jo prejmejo kršitelji, so redarji pogosto tudi filtri, saj morajo s strani kršiteljev poslušati tudi zmerljivke: »Za takšno delo moraš imeti trdo kožo, saj slišiš marsikaj. Izogibamo se mestom, kjer bi šlo za tako imenovano nabiranje denarja. Zaradi tega imamo malo pritožb. Redno pa nadziramo mesta za invalide in parkirišča v bližini prehodov za pešce, ki vplivajo na varnost pešcev. Izrekamo pa tudi ustna opozorila, če se v času ugotovitve kršitve na mestu pojavi kršitelj, in da s svojim vedenjem redarju jasen signal, da mu je žal in da bo opozorilo zadosti, mu redar izreče ustno opozorilo. Nismo namreč inkasanti, kakor običajno pravijo kršitelji, ko prejmejo globo. Naš pristop je tak, da smo servis ljudem, ki jim želimo zagotoviti parkirna mesta, proste pločnike, varne prehode za pešce in podobno. Ljudem tudi razložimo, zakaj smo aktivni na določenem področju, in če se le da, ne izrekamo glob. Je pa seveda del naše službe tudi to. Če beseda ne zaleže, potem bo zalegla globa.«

Določenim območjem zaradi zagotavljanja varnosti posvečajo več pozornosti 

Kozinc nam razloži, da dajejo določenim parkiriščem večji poudarek kot drugim. Predvsem tam, kjer se v bližini parkirišč nahajajo prehodi za pešce, kar je zaradi varnosti pešcev nujno. Ena izmed takšnih točk je modra cona ob stanovanjsko-poslovnem objektu SPB-1 na Ljubljanski cesti v Domžalah. Včasih se zgodi, da so ljudje leta svoje vozilo parkirali na določeno lokacijo, ki niti ni bilo parkirišče, pa se je zaradi določenih razlogov ali pa tudi pritožb občanov to spremenilo. V takšnih primerih po besedah Kozinca uberejo mehko varianto: »Ljudi poskušamo s preventivnim delom opozoriti, da njihovo početje ni pravilno. Z obvestili jim damo signal oziroma jim sporočamo, da ne želimo, da parkirajo tako, ampak da parkirajo tam, kjer je dovoljeno. V večini primerov občani upoštevajo obvestila.«

Na terenu. Bilo je kaj videti!

Z občinskima redarjema Danilom in Alenom smo se sprehodili po centru Domžal in je bilo kaj videti. Večina voznikov, ki je parkirala na modrih conah je imela nameščene parkirne ure, kršitve pa smo opazili na mestih, ki so rezervirana za invalide. Kar se tiče označevanja parkiranja s parkirnimi urami, nam Danilo pove, da je približno 5% takšnih voznikov, ki parkiranja na modri coni ne označi s parkirno uro. Pred dobrimi desetimi leti pa je bila ta števila ravno obratna. Se pravi, da je bil narejen velik premik na tem področju in da vozniki vedo kam parkirajo in kakšen prometni režim velja na modri coni.

Je pa druga zgodba na mestih, ki so rezervirana za invalide. Tu pa je kršitev še vedno veliko. Neki voznik je imel na svojem vozilu nameščeno neveljavno parkirno karto za invalide. Vozilo, parkirano na označenem parkirnem mestu za invalida, mora biti označeno z veljavno parkirno karto. Parkirno karto sme poleg upravičenca uporabljati tudi spremljevalec, ki vozi in spremlja invalida, če imetnik parkirne karte sam ne vozi motornega vozila. Parkirna karta se namesti na vidno mesto, na levi spodnji notranji strani vetrobranskega stekla, za čas parkiranja vozila. Nekaj voznikov pa je »zamižalo«, ko je parkiralo na parkirnem mestu za invalide in se podalo po opravkih. Po besedah Danila so na občinskem redarstvu kar se tiče teh kršitev zelo striktni, kar je tudi prav. Gospa, ki je svoje vozila pri tržnem prostoru parkirala na prostoru za invalida, jo je tokrat odnesla z opozorilom, je pa seveda naštela vse svoje izgovore.

Na Kolodvorski ulici v Domžalah smo ob našem prihodu istočasno opazili dva voznika z dostavnima voziloma, oba pa sta imela vozili parkirani kar na prehodu za pešce, kar seveda ni dovoljeno in tudi ne sprejemljivo, saj sta s takšno kršitvijo ogrožala ostale udeležence v prometu, predvsem pešce. Obiskali pa smo tudi domžalsko tržnico, ki ni priljubljena točka samo za nakupe, temveč tudi za zbiranje skupine občanov. Redarja sta ugotovila, da je vse v skladu z javnim redom in mirom ter se na kratko tudi pogovorila z njimi.

Po besedah Danila so odzivi kršiteljev, s katerimi se s sodelavcem srečujeta vsakodnevno, običajno sprejemljivi, kršitelji pa tudi vzamejo na znanje opozorilo. Se pa seveda najde tudi kdo, ki za kršitev, ki jo je storil, ne prenese z mirnimi živci. Večina občanov delo redarstva in tudi same redarje sprejema s pozitivnim vidikom in zavedanjem, da opravljajo naloge s področja zagotavljanja varnosti v naši lokalni skupnosti. Tudi občutek, ko opaziš redarja, razen seveda, kadar parkiraš narobe, je veliko boljši, saj veš, da so v naši sredi ljudje, ki skrbijo, da je naše okolje in naše življenje bolj varno. Nekdo mora namreč poskrbeti za to. Klub temu, da včasih ni prijetna služba pa jo redarja Danilo in Alen opravljata z veseljem.

Ljudje pozabljajo, da je živa meja živa

S sogovornikom se dotakneva tudi posegov v varovalne pasove cest. Občani, ki na svojih parcelah ob cesti posadijo živo mejo, pozabijo, da je meja živa ter da se njuni višina in širina spreminjata. Večina ljudi lepo skrbi in vzdržuje žive meje, še vedno pa jih je nekaj, ki jih je treba stalno opozarjati. »Zato velja ob tej priložnosti opozoriti na to, da posaditi živo mejo pomeni tudi odgovornost do ostalih, saj neurejena in razraščena živa meja vpliva na varnost v prometu. Zato naj jo občani lepo vzdržujejo in poskrbijo, da bo na mestih, kjer vpliva na preglednost in varnost prometa ustrezno urejena,« opozori Kozinc. Vsako leto imajo kar nekaj prijav glede te problematike, pa tudi sami na terenu zaznavajo te probleme. Prav tako izvajajo tudi določene aktivnosti znotraj Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, kjer dajo poudarek na varnih poteh. Pred začetkom šolskega leta morajo kar nekaj občanov ‘pocukati za rokav’, da uredijo žive meje.

Skrb za urejenost zelene rekreacijske osi

Velik poudarek dajejo tudi na urejenost rekreacijske osi, ki jo dnevno uporablja veliko število ljudi, kar pa tudi pomeni, da se tam dogaja marsikaj. Ljudje se tam rekreirajo, sprehajajo in družijo, pride pa tudi do tega, da jo nekateri uporabljajo narobe. Tu velja izpostaviti mopediste, tudi voznike osebnih vozil, jahače, sprehajalce psov in podobno. V tednu mobilnosti so skupaj s policisti PP Domžale na rekreacijski osi izvajali skupni nadzor, kjer so opozarjali na kršitve.

Odlaganje odpadkov v naravo

Ena izmed nalog občinski redarjev je tudi nadzor nad odlaganjem komunalnih odpadkov. Pri tem je treba izpostaviti, da so po zakonu v pristojnosti redarske službe komunalni odpadki. Po besedah Kozinca ljudje na splošno ne ločijo pojem komunalnih odpadkov od gradbenih in nevarnih odpadkov, zato tudi pričakujejo, da se ukvarjajo z vsemi vrstami odpadkov. V njihovi pristojnosti so odpadki, ki izvirajo iz gospodinjstva, se pravi komunalnimi odpadki. »Ob našem delu redno nadziramo vse lokacije, za katere vemo, da ljudje tja radi kaj zapeljejo. Se je pa z leti stanje na tem področju zelo izboljšalo. Po eni strani zaradi tega, ker imamo v domžalski občini sistem odvažanja komunalnih odpadkov zelo učinkovit, po drugi strani pa so različne čistilne akcije, ki v naši občini potekajo vsaj enkrat letno, stanje močno izboljšale. Se pravi, da je odpadkov v naravi zelo malo,« pojasni Kozinc.

Odloženi odpadki v naravi so kot seme, ki ga vržemo v zemljo

V preteklosti je bilo mnogo nedovoljenih odlagališč odpadkov, reševanje tega problema pa so se pred leti lotili sistematsko s sanacijami. Od takrat naprej redarska služba skrbi za to, da se morebitna novonastala odlagališča čim hitreje in čim bolj učinkovito sanirajo: »Ko prejmemo informacijo, da je nekdo na neko območje pripeljal komunalne odpadke, poskušamo prek javnega komunalnega podjetja Prodnik čim hitreje zagotoviti, da se odpadki odpeljejo in mesta očistijo. Če se neke odpadke pusti predolgo, je podobno kot seme, ki ga vržemo v zemljo. Ljudje vidijo, da je nekdo nekaj odložil, nato pa tudi sami tja pripeljejo svoje odpadke.«

Veliko moči vlagajo v to, da se zagotovi čim čistejše okolje

Kako je pa z nevarnimi in gradbenimi odpadki? »Če zaznamo ali pa smo obveščeni, da so nekje odloženi odpadki, ki so v pristojnosti državnega inšpektorata, jih obvestimo, oni pa potem ukrepajo. Pri tem pa tudi sami poskušamo sodelovati v čim večji meri. Tako na občini kot na inšpektoratu vlagamo veliko moči v to, da se zagotovi čim čistejše okolje. Največ takšnih odpadkov je gradbenih. Velikokrat se zgodi, da ljudje z gradbenim materialom nasipajo poti ali pa določen gradbeni material stresejo v naravo. Z vidika ekologije so ti odpadki nevarni samo iz enega razloga. So signal, da bo nekdo pripeljal še kaj drugega, prav tako tudi estetsko ni lepo, če se v naravi bohoti kup gradbenih odpadkov,« obrazloži Kozinc. Včasih poskušajo določeno območje zaščititi tudi z dodatnimi ukrepi, kot so postavitev zapornic, verig … Pri tem sodelujejo z lastniki zemljišč. To je tudi eden izmed načinov, s katerim ljudem sporočajo, da naj tega ne počnejo.

Za kršitelje, ki odlagajo odpadke v naravo, ni milosti

Trenutno je v Domžalah zelo popularna destinacija za odlaganje odpadkov pod nadvozom avtoceste. Prav zaradi tega je Dars tam že postavil kamere. Občinski redarji so tam že večkrat posredovali pa tudi našli osebe, ki so tam stresle odpadke. Če je pri kršiteljih parkiranja velikokrat uporabljeno ustno opozorilo, pa v primeru odlaganja odpadkov v naravo po besedah Kozinca ni milosti. Če kršitelje dobijo, kar se pogosto tudi zgodi, sledi denarna kazen, prav tako morajo tudi počistiti za seboj. »Sistem, ki je bil vpeljan na Občini Domžale, pa tudi naši redni pregledi, nadzor in hiter odziv, deluje dobro. Strmimo k temu, da je naše okolje čisto in urejeno,« doda Kozinc.

Ne psom, lastnikom je nerodno, če jih zalotijo redarji

Tudi s psi oziroma njihovimi lastniki se občinski redarji pogosto srečujejo, predvsem v smislu nepravilne skrbi za pse in zagotavljanjem fizičnega varstva psov (uporaba povodcev). Po besedah Kozinca se marsikdo, ki ima psa, sploh ne zaveda, kaj pomeni imeti psa. Nekateri lastniki pse spuščajo vsepovsod, kar povzroča neprijetnost in strah pri ljudeh, ki se psov bojijo. Potem so tu še pasji kakci, za kar pa občinski redarji nimajo pristojnosti, da bi za to lastnike psov kaznovali: »To je čista kultura ljudi. Ljudje se ne zavedajo, da so kupili psa in da je treba zanj skrbeti. Se pravi, da tisto, kar pes povzroči, da se za njim počisti. Žal pa nimamo zakonske podlage za to, da bi lastnike psov kaznovali. Jih pa v primeru, če jih zalotimo, opozorimo. Takrat je ljudem običajno nerodno, poiščejo kak izgovor in seveda počistijo za psom.« Je pa to nekakšno sivo področje, saj je tega zelo veliko.

Zapuščena vozila

Občinske redarje zaposlujejo tudi zapuščena vozila. Če zaznajo ali pa so obveščeni, da se nekje nahaja zapuščeno vozilo, izdajo odredbo o odstranitvi, večina ljudi pa potem to tudi stori. Pri tem je treba pojasniti, da je zapuščeno vozilo tisto, ki se nahaja na javni cesti ali javni površini. Če se zapuščeno vozilo nahaja na zasebnem zemljišču, je to stvar zasebnika. Pri tem se s sogovornikom dotakneva tudi večjih parkirišč pred večstanovanjskimi stavbami, kjer se tudi pogosto zgodi, da se tam znajde kakšno zapuščeno vozilo. Ker gre v večini primerov za zasebne parkirne prostore, občinsko redarstvo tam ne sme ukrepati, zato naj se v takšnih primerih stanovalci obrnejo na upravnika. Ta pa naj poskrbi, da se vozilo odstrani in uniči.

Zagotavljanje javnega reda in miru

»Zagotavljanje javnega reda in miru je ena izmed stvari, ki jih mi v okviru rednih nadzorov izvajamo na terenu. Največkrat se pri svojem delu srečujemo z brezdomci, ki jih tudi opozarjamo na kršitve določenega reda, ki velja na javnih površinah. Moteče je tudi beračenje, vendar ga niti ne zaznavamo. Druga zgodba pa je vandalizem, ki je zelo pogost, dogaja pa se večinoma ponoči. Mi nočne službe nimamo, saj to potegne za seboj marsikaj, tudi dodatno osebje. Poskrbeti je treba za lastno varnost. Ne moremo si privoščiti, da bi redar v težavah ostal sam. Javni red in mir je zelo široka in specifična tema, zato na tem področju redno sodelujemo s policijo,« pove Kozinc.

V prihodnosti se bo treba prilagajati novim izzivom in trendom

S sogovornikom se dotakneva tudi tega, če se je mogoče pojavila potreba po okrepitvi občinskega redarstva. Kozinc pravi, da v Domžalah ni neke večje problematike, ki bi zahtevala večji in močnejši nadzor ter s tem okrepitev občinskega inšpektorata oziroma redarske službe: »Naša ocena je, da je stanje dobro, saj vse tiste segmente, ki jih želimo obvladovati, obvladujemo. Naša vizija je, da smo servis ljudem, zato poskušamo z našim delom ljudem zagotavljati kvaliteto življenja in da se počutijo varne, prijetno, da lahko parkirajo ter brezskrbno preživljajo svoje življenje.« Se bo pa po njegovih besedah verjetno v prihodnosti treba prilagajati novim izzivom in trendom.

Avtor: Miha Ulčar; Foto: Miha Ulčar, arhiv domžalca