Bližje ljudem: Varstvo invalidov in predstavitev dela koordinatorke invalidskega varstva

Zakon o osebni asistenci, ki je začel veljati 1. 1. 2019, invalidom daje pravico do pomočnika. Do sprejetja tega zakona so osebno asistenco izvajala različna invalidska društva oziroma organizacije za svoje člane, vendar na osnovi programov, ki jih je sofinanciralo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, zakon pa to področje ureja sistemsko. To pomeni, da pravica pripada vsem invalidom, ki potrebujejo pomoč osebnega asistenta. Zakon o asistenci je uvedel tudi koordinatorja invalidskega varstva – strokovnega delavca, ki deluje na območju posameznega centra za socialno delo, ki pokriva več enot centrov za socialno delo.

Osebna asistenca pomembna pridobitev za invalide. Zakon o osebni asistenci odkriva ter odpravlja veliko pomanjkanje, v katerem živijo še mnogi invalidi.  Zaradi te pomoči so invalidi bolj mobilni, veliko invalidov je namreč še vedno zaprtih med štiri stene, pa zanje sploh ne vemo, prav tako ne vemo za enako število ali še več sorodnikov, ki skrbijo zanje.  Pomembno je tudi to, da je osebna asistenca pravica, ki ni odvisna oziroma odmerjena na podlagi materialnega položaja upravičenca, ampak njegovih potreb. Prav tako ni financirana s sredstvi lokalnih skupnosti in zato ne prihaja do razlik ali neenakosti med uporabniki glede na kraj bivanja.

Spoznavno srečanje na Centru za socialno delo Osrednja Slovenija – vzhod, enoti Domžale

Na Centru za socialno delo Osrednja Slovenija – vzhod, enoti Domžale je v četrtek, 30. januarja 2020, potekalo spoznavno srečanje, z namenom predstavitve koordinatorja invalidskega varstva in vsebine področja varstva invalidov, ki jo v okviru svojih pristojnosti izvaja Center za socialno delo Osrednja Slovenija – vzhod. Srečanja so se udeležili predstavniki nevladnih organizacij in institucij zdravstva in sociale iz območja Občine Domžale ter predstavniki oddelkov za družbene dejavnosti iz Občin Domžale, Trzin, Lukovica, Moravče in Mengeš. Srečanja se je udeležila tudi podžupanja Občine Domžale mag. Renata Kosec.

V uvodu srečanja so zbrane pozdravile direktorica Centra za socialno delo Osrednja Slovenija – vzhod Andreja Rihter, pomočnica direktorice enote Domžale Simona Rihter ter Tina Drnovšek, koordinatorka invalidskega varstva. Po besedah Andreje Rihter gre za prvega v nizu dogodkov, ki jih na CSD Osrednja Slovenija – vzhod želijo organizirati, saj je s svojo ekipo prepričana, da če so povezani, so lahko učinkoviti vsak na svojem področju, na katerem opravljajo svoje poslanstvo. To pa je predvsem skrb za ranljive. V nadaljevanju so se na kratko predstavili tudi vsi udeleženci srečanja. Pomočnica direktorice enote Domžale Simona Rihter je zbranim predstavila delo centra za socialno delo, za njo pa je vlogo koordinatorja invalidskega varstva predstavila Tina Drnovšek, ki je dejala, da si želi, da je to srečanje uvod v njihovo nadaljnje sodelovanje.

Koordinator invalidskega varstva

Koordinator/koordinatorica invalidskega varstva je strokovni delavec/delavka na centru za socialno delo, na katerega se lahko posamezniki obrnejo z vprašanji o pravicah in obveznostih na podlagi predpisov s področja invalidskega in socialnega varstva ter se povezuje z drugimi deležniki, predvsem pa z vprašanji glede uveljavljanja pravica do osebne asistence ali komunikacijskega dodatka. Koordinatorji/koordinatorice invalidskega varstva vodijo postopke za uveljavljanje pravice do osebna asistence, do komunikacijskega dodatka, spremljajo izvajanje osebne asistence, preverjajo izvajanje osebne asistence pri uporabniku doma in pri izvajalcu osebne asistence. Koordinator/koordinatorica invalidskega varstva deluje na območju posameznega centra za socialno delo, ki pokriva več enot centrov za socialno delo.

Pravica do storitve osebne asistence

Zakon o osebni asistenci omogoča invalidom pomoč pri vseh tistih opravilih in dejavnostih, ki jih oseba ne more izvajati sama zaradi vrste in stopnje invalidnosti, a jih vsakodnevno potrebuje doma in izven doma, da lahko živi neodvisno in aktivno ter da je enakopravno vključen v družbo. Osebna asistenca je zagotovljena vsakemu, ne glede na njegov dohodek in premoženje, v kolikor izpolnjuje naslednje pogoje:

• če zaradi invalidnosti potrebuje pomoč pri opravljanju aktivnosti, vezanih na samostojno osebno in družinsko življenje, vključevanje v okolje, izobraževanje in zaposlitev,
• če je državljan Republike Slovenije s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji ali tujec, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji,
• če je stara od 18 do 65 let,
• če živi ali bi želela živeti v samostojnem ali skupnem gospodinjstvu zunaj celodnevne institucionalne oskrbe in
• če potrebuje pomoč najmanj 30 ur tedensko.

Glede na potrebe je oseba lahko upravičena do enega ali več osebnih asistentov. V kolikor upravičena oseba uveljavlja osebno asistenco pred dopolnjenim 65. letom starosti, je do nje upravičena tudi po tem, ko dopolni to starost. Gluha, slepa ali gluhoslepa oseba, ki potrebuje samo pomoč pri komunikaciji in spremstvu, hkrati pa ne izpolnjuje pogoja najvišje starostne meje in če tudi ne potrebuje pomoč najmanj 30 ur tedensko, lahko pridobi osebno asistenco v obsegu 30 ur na mesec. Oseba lahko namesto osebne asistence izbere denarno nadomestilo v višini dodatka za pomoč in postrežbo pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb, ki je določen v zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Postopek uveljavljanja pravice osebne asistence

Posameznik lahko vlogo odda na svoji enoti centra za socialno delo (glede na stalno prebivališče), ki bo vlogo poslala koordinatorju ali na enoti, kjer sedi koordinator invalidskega varstva, ki je krajevno pristojen za njeno območje. Za območje Domžal, Kamnika in Litije je koordinatorka Tina Drnovšek, kontakt se nahaja na spletni strani https://www.scsd.si/centri-za-socialno-delo/koordinacija/invalidsko-varstvo/.

Po prejeti vlogi koordinator invalidskega varstva pregleda vlogo. V kolikor ta ni popolna, pošlje vlagatelju poziv za dopolnitev vloge. Nato center za socialno delo imenuje komisijo. Komisija je sestavljena iz dveh izvedencev, ali dveh predstavnikov socialnega varstva ali enega predstavnika socialnega varstva in enega predstavnika uporabnikov. Sestavo predstavnikov izvedencev lahko oseba izbere sama. Izvedenca komisije obiščeta osebo na domu, s katerim opravita razgovor glede potrebnih storitev osebne asistence, nato pa izdelata mnenje o številu ur in vsebini osebne asistence ter mnenje posredujeta pristojnemu centru za socialno delo. Na podlagi mnenja komisije center za socialno delo izda odločbo o pravici do osebne asistence, s katero oseba pridobi pravico do osebne asistence.

Kdo izvaja osebno asistenco

Osebno asistenco izvajajo dobrodelne organizacije, organizacije za samopomoč in invalidske organizacije, zavodi in samostojni podjetniki. Lista izvajalcev je objavljena na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialno varnost in enake možnosti. Na podlagi liste izvajalcev si mora oseba samostojno najti izvajalca, ki mu bo nudila osebno asistenco. Skupaj z izvajalcem izdelata izvedbeni načrt. Načrt je pisni dogovor o storitvah osebne asistence, ki jih oseba potrebuje glede na odločbo centra za socialno delo o pravici do osebne asistence. V njem so zapisane vrste nalog, ki jih opravlja osebni asistent, koliko osebnih asistentov bo nalogo opravljalo, kdaj se bo izvajala osebna asistenca pri osebi ter pravice in obveznosti osebe, osebnih asistentov in izvajalca. Podpisan izvedbeni načrt izvajalec osebne asistence pošlje krajevno pristojnemu centru za socialno delo. Vsaj enkrat letno ali po potrebi koordinator preverja izvajanje osebne asistence pri osebi doma in pri izbranem izvajalcu.

Po besedah Tine Drnovšek nad izvajanjem osebne asistence bedi koordinator invalidskega varstva. Sama je v dobre pol leta, odkar opravlja to delo, imela preko 30 obiskov na terenu, po njenih dosedanjih ugotovitvah pa so izkušnje pozitivne. Se pravi, da so posamezniki, ki uveljavljajo osebno asistenco, zadovoljni z njenim izvajanjem.

Na dan 31. 12. 2019 je na območju CDS Osrednja Slovenija – vzhod osebno asistenco uveljavljalo 73 posameznikov. (Domžale – 37, Kamnik – 19, Litija – 17), v postopku pa je bilo 33 vlog (Domžale-18, Kamnik – 7, Litija – 8).

Komunikacijski dodatek za gluhe in slepe

Z zakonom je sistemsko na novo opredeljena tudi pravica gluhih in slepih do komunikacijskega dodatka, ta pa jim je zagotovljen v višini nižjega dodatka za pomoč in postrežbo. Komunikacijski dodatek je pravica, ki se lahko dodeli gluhi, slepi ali gluhoslepi osebi, ki izmed storitev osebne asistence potrebuje zgolj pomoč pri komunikaciji in spremstvu. Pri komunikacijskem dodatku ni potrebno predhodno mnenje komisije, saj se odločba izda na osnovi izpolnjenih pogojev.

Upravičenec do komunikacijskega dodatka se lahko odloči za:

• uveljavljanje osebne asistence v obsegu do 30 ur na mesec ali
• denarno nadomestilo v višini dodatka za pomoč in postrežbo pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb, ki je določen v zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje in trenutno znaša 146,06 evrov.

Vlogo za pravico do komunikacijskega dodatka vlagatelj ali njegova zakonita zastopnik vloži na krajevno pristojnem centru za socialno delo.

Na območju CSD Osrednja Slovenija – vzhod je bila na dan 31. 12. 2019 pravica do komunikacijskega dodatka v obliki nadomestila priznana 79 upravičencem (Domžale – 37, Kamnik – 23, Litija – 19).

Avtor: Miha Ulčar; Foto: Miha Ulčar; Video: Miro Pivar